E vâl di plui che no lis perlis / Visoko presega bisere cena njena

O vevi par cuatri dì la incarghe di president dal Consei dai façolets doprâts, tacis, plats e
blancjarie, tant che ministri dai lavôrs di cjase, ce che al vûl dî cun peraulis semplicis fâ la coghe e fâ la mari.
Grazie a Diu o fasevi une buine mari, ai fruts no ur è mancjât nuie, però rivuardant il rest chei altris lavôrs di cjase no soi rivât adore a fâ scuasit nuie, almancul lu pues dî che o sei rivât adore a tignî adun la cjase o plui o mancul il status quo.
La mê femine lu fâs ogni dì cence lamentâsi (tant) e mi spiete ogni sere simpri cu la cene pronte.
Jo invezit no soi bon nancje a meti in sest la cusine, grazie o vin un laveplats, dome che il gno frut di trê agns e mieç mi veve vût di mostrâmi come si dopre, nol è vêr dal dut, però lu saveve in ogni câs miôr di me...
Ogni sere dopo tornât di Viene la mê femine mi domandave come che e je lade?
O disevi cence rindisi »dut ben, ma cumò mi sint un po strac..une vore strac.«
»Isal plui facil fâ la parone di cjase o lâ a vore?« e voleve savê.
»Al dipint de vore.« o rispuindevi.
»Ma, tu no tu âs fat dut, preparâ la cene, lavâ la blancjarie e..«
Invezit cence lâ indevant cul discors, ce biel si cjate scrit inte Biblie:
(Sprocs 31,10)
Une parone di cjase che vali cui aial la furtune di cjatâle? E vâl di plui che no lis perlis.





Visoko presega bisere cena njena

Predsedoval sem za štiri dni Svetu popackanih majčk, krožnikov in umazanega perila, torej bil sem minister hišnih opravil, ali preprosto kuharica in mamica hkrati.
Hvala bogu sem bil dobra mamica, otrokom ni nič manjkalo, glede ostalih opravil, priznam, nisem uspel skoraj nič narediti, vsaj večje škode ni.
Moja žena ima to vse vsak dan na glavi, ne da bi se (preveč) pritožila, in povrhu me zvečer vedno čaka topla večerja (tako kot sem pač razvajen).
Medtem ko jaz nisem niti v stanju pospraviti kuhinjo, dobro da imamo pomivalni stroj, res pa je, da moj tri in polletni sin, ve bolje od mene, kaj je treba pritiskati.
Vsak večer, me je žena vprašala, kako je kaj šlo?
Ponosno sem seveda dejal: »Vse v redu, ampak zdaj bi se rad malo vlegel in vse štiri od sebe.«
»Kaj misliš, je laže biti gospodinja ali iti v službo?«
»No to je odvisno od službe, če imaš veliko dela..«
»Ampak ti nisi niti vsega naredil, kar bi moraj, poglej, pomivati, prati, obešati perilo itd...«
Namesto, da bi nadaljeval (niti se ne spomnim, kako je točno šlo naprej), bi navajal iz Biblije:
»Vrlo ženo, kdo najde? Kajti visoko presega bisere cena njena.« (Pregovori, 31, 10, Sveto pismo stare zaveze).

Radio Onde Furlane / Radio furlanski val

Vuê o soi lât pes ondis, ondis furlanis, o soi stât ospit a Radio Onde Furlane, magari cussì no di persone, mi à intervistât par telefon il diretôr Mauro Missana. Forsit si viodìn une altre volte di persone, mi plasarès viodi la Radio Furlane.
O speri dome che no vedi strapaçâts masse i scoltadôrs e la lenghe furlane. Mi coventarès un „training”.


Danes sem bil gost v radijski oddaji furlanskega radia Radio Onde Furlane (Radio furlanski val), žal ne osebno,
govoril sem v živo po telefonu z urednikom Maurom Missano.
Morda se še vidimo osebno, rad bi videl, kako kaj delajo tam.
Upam, da nisem poslušalce utrujal z mojo slabše govorjeno furlanščino. Bo treba še na kakšen trening.

2 x pensâ / 2 x misliti

Ogni pôc mi fan la domande „In cuale lenghe „pensistu”?”
Si podial „pensâ” in lenghis diviersis?
Tal prin moment no sai ce dî parcè che no lu sai nancje jo, ancje se domandât tantis voltis.
O pensi che tal gno câs al sedi cussì: la lenghe doprade (sloven standard, sloven dialet, ongjarês, todesc) e dipint dal interlocutôr atuâl concret o dome imagjinari. Però magari cussì no nol è simpri cussì, parcè che a voltis no ’nd è nissun o si fevele cun se stes o intun mût dal dut fûr di ogni realtât, cussì dispès mi cjatavi a insumiâmi di fevelâ une lenghe che le ai doprade za cui sa cuant.
Di fat o pensi che si pues pensâ in lenghis diviersis, no dome inte marilenghe e la lenghe mari e je tal gno câs il sloven dialet forsit il sloven dialet dai migrants (vonde lontan dal standard).
O salacor si trate di une abilitât che un al dopre plui lenghis e chel altri dome une.
Salacor a son ancje chei che a „pensin” in nissune lenghe.
A mi mi pâr che a voltis o pensi cence doprâ peraulis, il pinsîr al nâs tant che a disin i poetis che il viers al nassi e i pinsîrs plui biei a nassin cence peraulis.
La poesie e je la cjar salde dal pinsîr, esprimût in mût tecnic cun peraulis.
La lenghe mi pâr e sedi un strument „secondari”, impuartant par concretizâ o analizâ un probleme e mancul par judâ a „fâ nassi”.
Scusait ma ancje dut chest al è dome un pinsîr nassût intun lamp, cence peraulis concretis e cence un parcè.



2 x misliti

Vsake toliko me vprašajo „v katerem jeziku razmišljaš?”
Ali je možno razmišljati v različnih jezikih?
Pri priči ne bi vedel reči, kajti sam ne vem, čeprav že tolikokrat vprašan.
Mislim, da je v mojem primeru tako: uporabljeni jezik (knjižna slovenščina, narečna slovenščina, madžarščina, nemščina) se prilagaja konkretnim sogovornikom ali samo domnevnim. Temu ni povsem tako, kajti včasih ni nikogar ali se človek sam sabo pogovarja ali na neki način zunaj resničnega dojemanja, tako se mi je že nekajkrat pripetilo, da sem se v sanjah pogovarjal tekoče in čisto naravno v nekem jeziku, ki ga že leta nisem več obnavljal. V budnem stanju bi komaj kaj spravil skupaj, v sanjah pa teče pravi dialog, to kaže, da je naše pasivno zunanje ničkoliko večje kot si to priznamo.
Prepričan sem, da je možno v več jezikih hkrati razmišljati, ne samo v maternem jeziku, kajti materni jezik bi bil strogo gledano pri meni samo narečna slovenščina, tisto pogovorno pač.
Morda pa gre le za zmožnost, ki jo nekdo ima, drugi nima.
Zdi se mi, da za „mišljenje” zgolj kot postopek ne potrebujemo besed, „misel” se rodi kot to že od nekdaj trdijo pesniki in to brez besed, brez jezika.
Pesem ni nič drugega kot „surova” misel, pesnik jo sicer izraža tehnično z jezikom pri tem pa ohranja pojmovnost.
Jezik bi bil potemtakem prej pripomoček drugotne vrednosti, pomemben za natančno določenje in analizo.
Če to zveni preveč zmedeno, je razlog ta, da je tudi vse to le neka misel, ki je nastala brez besed in brez vsakršnega razloga.

Sanc e tiere / Kri in zemlja

suburbi european / evropsko predmestje

Si fevele tant di integrazion dai imigrâts, ca di nô in Austrie e ancje in Gjermanie, nuie di strani viodût che la situazion sociâl austriache e je scuasit la istesse che no chê in Gjermanie.
La integrazion e je cence dubi necessarie, il probleme al è cjatâ lis misuris justis cence lâ a pericul di promovi une assimilazion platade.
Une part – forsit za la gran part – dai politics di chenti (par esempli il governadôr de Assie in Gjermanie o ca di me il nestri sindic) e cîr gnovis strategjiis par integrâ (miôr) i imigrâts, parcè che finmò no rivarin a fâlu.
Magari cussì no tai lôr voi integrazion e vûl dî “fâ todesc” “fevelâ todesc” e.v.i. cence badâ ai dibisugnis di chescj grups.
O cjati che cussì nol si varà sucès.
O pensi che ancje la maioritât - i todescj, i francês e.vi. – a vebin di mostrâ alc, tant che il cognossiment di base de lenghe e culture sedi la turche o arabe.
O cognòs di persone un esempli vîf di chest “mecanisim” (in fin dai fins ancje jo o soi un imigrât), si trate di un gno amì todesc, insegnant intune scuele a Berlin cuntun percentuâl une vore alt (80%) di turcs e araps.
Tal principi e jere dure pal insegnant todesc tal “ghetto” turc, nol saveve ce fâ, no lu à rispietât dinissun, a blestemavin par turc e arap stant che nol capìs. Cussì nol si podeve lâ indenant - lui a tacave a cjapâ sù il turc a un nivel di base e ancje almancul lis blestemis arabis.
Dopo chest dut al jere gambiât.
I fruts a jerin dal dut gambiât, a imparavin plui vulintîr, anzit lui al deventave un spezializât ce che al rivuarde lis blestemis arabis dal Liban.
I fruts a imparavin plui vulintîr l’inglês, a cjatavin fûr zûcs tant che voltâ blestemis dal turc in inglês e cussì indevant.
Ancje i gjenitôrs, araps dal Liban, turcs e curds de Anatolie, lu rispietavin,
si saludavin un cul altri za di lontan, anzit al sucedeve che cualchidun lu à
clamât a gustâ.
Vuê nol insegne plui in cheste scuele, lu àn mandât intun altri ghetto, un ghetto dai puars, todescj, int cence lavôr, violence, alcul, nol mancje nuie, e je dure - zovaressial imparâ la lenghe dai disocupâts?




Kri in zemlja

Veliko se govori o vključevanju tujcev v družbo, v Avstriji in tudi v Nemčiji,
avstrijska slika je v glavnem le omiljena kopija nemškega stanja.
Vključevanje je nedvomno potrebno, težko je le najti pravi recept, ne da bi se šli prikrite asimilacije.
Znaten del – mogoče celo večina – politikov v Avstriji in Nemčiji (npr. hesenski predsednik) išče in najde nove prijeme, kako bolje vključiti tujce, do zdaj ni bilo uspeha.
Žal gredo novosti v smeri postavljanja pogojev, preverjanje znanja nemškega jezika in kulture, ne da bi pri tem upoštevali potrebe dotičnih.
Mislim, da tudi tokrat ne bo uspeha.
Bolje bi bilo, če bi tudi večina – Nemci, Francozi – pokazali nekaj novega s svoje strani, npr. osnovno znanje jezika in kulture, v tem primeru turške in arabske.
To zmanjša razdaljo, olajša slabe občutke, poviša drugemu vrednost in nenazadanje znanje nikomur ne škodi.

Osebno poznam živi primer opisanega mehanizma (konec koncev tudi deloma iz lastnih izkušenj), gre za mojega nemškega prijatelja, ki je učitelj angleščine na neki šoli v Berlinu, kjer odstotek Turkov in Arabcov presega 80 odstotkov.
Na začetku je nemškemu učitelju v turškem getu trda predla, ni vedel, kaj naj stori, nobeden ga ni jemal resno, niso ga upoštevali niti malo, kakor je komu na pamet padlo, tako ga je po turško in arabsko preklinjal, saj itak ne razume.
Ker tako ni šlo več naprej, se je začel učiti turško in arabsko, najprej se je pa seveda pošteno lotil kletvic.
Ko je slišano kletvico napisal na tablo in začel javno prevajati, so se začudili in odenkrat je bilo vse drugače.
Začeli so ga spoštovati in otroci so sledili celo pouku angleščine, šli so se igrice prevajanja iz turščine v angleščino itd.
Tudi starši otrok, predvsem iz Libanona in Anatolije, so ga začeli drugače gledati, pozdravljali so ga spoštljivo že od daleč, zgodilo se je, da so ga vabili celo na kosilo.
Danes ne uči več na tej šoli, poslali so ga v drug geto, geto brezposelnih Nemcev, tudi tokrat trda prede – a bo kaj pomagalo, če se nauči jezik brezposelnih?

Ce àno in comun il furlan e la lenghe dal popul Maya? / Kaj imata skupnega furlanščina in jezik ljudstva Majov?

Tal coniuntîf presint di „vê“, „jessi“, „lâ“ si cjate un element „-di-„ “vedi, vedin, sedi, sedin, vadi, ledi” o almancul si cjate il dentâl „d“.

Daspò la mari latine cul coniuntîf presint di ESSE “sim, sis, sit” > o vin tal francês: “que je sois ", "que tu sois", "qu'il soit" cu la diftongazion de vocâl toniche tant che tal furlan posso > pues, mortu- > muart e.v.i.

Alore dal latin popolâr “sìt” > francês “soit” (cu la dentâl -t sparide)

E par furlan?

latin SIM SIS SIT > furlan SEDI SEDIS SEDI

alore
il -d- al diven dal lat. “sì-t”
No vuei fâ chi une analisi profonde, si trate plui di une azion spontanie, disìn lassaitmi dî alc ce che mi ven iniment rivuardant l’„elementut“ -d-. Lu dîs parcè che o ai cjatât il gust di chest elementut fûr des regulis o miôr scjampât fûr des gramatichis e normis.
Mi pâr che i furlans a doprin chest „elementut“ in mût regolâr e vulintîr par ducj i paradigmis verbâi tant che se al fos o se si tratàs di un sufìs par marcjâ il coniuntîf.

dait un cuc achì:

fevelâ → feveledi, tirâ > tiredi, cjalâ > cjaledi, cjapâ > cjapedi (Lu ai cjapât sù prime che lu cjapedi sù cualchidun altri.)
cjoli → cjoledi, viodi > viodedi, tignî > tignedi
vignî → vignedi (La sotanance sot Vignesie a fasè in mût che il furlan al vignedi pôc doprât..)

o

al puedi > al podedi, podedin ev.i. ; p.e. o speri che si podedi lei
al fasi > al fasedi; p.e. Che il libri al fasedi part des Sacris Scrituris al è confermât dal fat
al disi > al disedi
p.e. gjavât fûr de Vichipedie: “No mi samee cumò une vôs che disedi alc di util”
o “sedi che al disi di sì sedi che al disi di no“
interessant al sarès ancje cheste variant:
“sedi che al disedi di sì sedi che al disedi di no”
“sedi che al ledi sedi che nol ledi”


Chest sufìs mi pâr che nol sedi -D-, ma invezit al sedi -ED-.

fevel-/ cjol-, cjal-, pod- (cence la vocâl tematiche) + ED + coniunt.: i is i in is in
fevel + ed + i > feveledi
cjol + ed + i > cjoledi
cjal + ed + i > cjaledi
pod + ed + i > podedi
PL1/ PL3 pod + ed + in > podedin



Dut chest al somee un tic al sisteme cognossût intes lenghis aglutinativis tant che p.e.
il turc, la gran part des lenghis indianis de Americhe dal Nord, la lenghe dai Maya, suahili, mongolic, e ancje la nestre (lenghe doprade ancje in Slovenie) la lenghe ongjare.

Tal ongjarês dulà che o vin p.e. il sufìs condizionâl -NE- (/ -NA-)
p.e. il verp “menni“ “lâ“

SG1 mennék < men-NE-e-k »o larès«
SG2 mennél < men-NE-e-l “tu laressis”
SG3 menne < men-NE “al larès”

PL1 mennénk < men-NE-e-nk “o laressin”
PL2 mennétek < men-NE-e-tek “o laressis”
PL3 mennének

La mê domande e sarès, (o doprant il sufìs ongjâr NE:
Az a kérdésem lenne (=e sarès) < len-NE (tant che men-NE); kérdésEM = MÊ domande

lu sai che secont la gramatiche uficiâl chest sufìs nol ven doprât, ma mi interessarès fin a chel pont a vegnin dopradis i coniuntîfs tip(o): feveledi, cjoledi, cjaledi..?

Cjatarano puest ancje te gramatiche uficiâl?





Kaj imata skupnega furlanščina in jezik ljudstva Majov?


V veznem naklonu furlanskih besed „vê“ =imeti, „jessi“=biti, „lâ“=iti se nahaja neka prvina „-di-„ vezni naklon je: „vedi, vedin, sedi, sedin, vadi, ledi..“ ali vsi vsaj kažejo zobnik „d“.

Če vprašamo latinsko mater, kjer imamo vezni naklon za glagol ESSE=biti v ednini: “sim, sis, sit” > v francoščini se to nadaljuje kot: “que je sois " (da sem) "que tu sois" (da si) ; "qu'il soit" (da je) z udvoglašenjem naglasnega samoglasnika.
Udvoglašenje naglasnega samoglasnika se je dogajalo tudi pogosto v zgodovini furlanskega jezika:
latinsko „posso”= “morem” > furl. pues
latinsko “mortu-“=”mrtev” > furl. muart
itd.

Torej iz poznolatinske „sìt” > francosko “soit”

Kaj pa po furlansko?

latinsko edn. vezni naklon od essere ‘biti’: sim, sis, sit
>
furlansko: sedi, sedis, sedi

torej
zobnik -d- pride iz izglasnega –t, prim. lat. sì-t
Nimam namena zganjati neko znanost okoli tega, samo razmišljam (površno) o tej prvini -d-.
Zakaj?
Zato, ker se je ravno ta, vsaj v „neuradnem“ jeziku precej razširila.
Imam celo občutek, da Furlani to prvino že uporabljajo čisto redovito pri vseh glagolih, in to čisto brez izjeme, čeprav uradna slovnica seveda tega ne dovoljuje in priznava.
Izgleda, da je ta element postal že pripona, ki označuje vezni nakon.
poglejmo:

fevelâ ’govoriti’ → feveledi ’da govori’,
tirâ ‘vleči’ > tiredi ‘da vleče’
cjalâ ‘gledati’ > cjaledi ‘da gleda’
cjapâ ‘vzeti’ > cjapedi ‘da vzame’
cjoli ’pobrati’→ cjoledi ’da pobere’,
viodi ‘videti’ > viodedi ‘da vidi’
tignî ‘držati’ > tignedi ’da drži’
vignî ‘priti’ → vignedi ’da pride’

ali

al puedi > al podedi ‚da more’, podedin ‚da moremo’ ev.i. ;
npr. o speri che si podedi lei ‚upam, da se lahko prebere (= da je čitljivo)’
al fasi > al fasedi ‘da napravi’
al disi > al disedi ‘da pravi’


Zdi se mi, da ne gre za -D-, temveč za pripono -ED-.

fevel-/ cjol-, cjal-, pod- (glagolska osnova) + ED + obrazila za vezni naklon: i is i in is in
fevel + ed + i > feveledi
cjol + ed + i > cjoledi
cjal + ed + i > cjaledi
pod + ed + i > podedi
PL1/ PL3 pod + ed + in > podedin

Ta pripona ED me spominja na način tvorbe, ki ga poznamo iz aglutinacijskih jezikov.
V aglutinacijskih jezikih se na besedno osnovo prilepijo številna obrazila, bistvo je, da se ta obrazila ali pripone v nespremenjeni obliki prilepijo ali pritaknejo na osnovo.
Eden najlepših primerov je turščina, mnogo indijanskih jezikov v Severni Ameriki, npr. jezik ljudstva Majov, afriški jezik svahili, mongolščina, aglutinacijska pa je tudi nenazadnje naša soseda madžarščina.
V madžarščini imamo npr. pripono za pogojnik -NE- (/ -NA-), NE se prilepi na deblo:
npr. glagol “menni“ =“iti“

SG1 mennék < men-NE-e-k »(jaz) bi šel«
SG2 mennél < men-NE-e-l “(ti) bi šel”
SG3 menne < men-NE “(on, ona, ono) bi šel/šla/šlo”

PL1 mennénk < men-NE-e-nk “(mi) bi šli”
PL2 mennétek < men-NE-e-tek “(vi) bi šli”
PL3 mennének

Moje vprašanje bi bilo,
(ali uporabljajoč zgoraj omenjeno madžarsko pripono NE: Az a kérdésem lenne < len-NE (kot zgoraj men-NE); kérdésEM = MOJE vprašanje)
glede na to, da uradna furlanska slovnica te pripone ne rabi, do katere mere se dejansko že rabijo oblike kot »feveledi, cjoledi, cjaledi..« in bodo le-te uvedene tudi v uradno slovnico?

famei o server / strežnik ali server

O vuei cjoli sù il teme dal Furlanâr alias Jaio che al scrîf propit biei articui – e al lavore une vore – rispiet! a proposit dal non Furlanâr / Jaio : Furlan+âr (furlan) = J+aio(talian) = Furlan = J.

..alore il teme che al fevele di neologjisims tal furlan.

Neologjisims - un probleme di ogni lenghe leterarie, specialmentri dopo la sô nassince uficiâl.

I slovens a tacaran - tor dal 1848 - a slovenizâ o a jessi plui precîs a sclavizâ la lôr lenghe, al fo ancje une reazion ae influence dal todesc (ma ancje dal talian e ongjarês), il moviment todesc dal 1848 (Deutsche Bewegung von 1848-1849)
l'istès al sucedè dapardut tal mont sclâf cun concets e ideis diviersis si fevelave p.e. di:
la introduzion di une lenghe sclave comune, o la introduzion dal rus tant che lenghe comune, o un miscliç sloven-cravuat la lenghe iliriche o il moviment iliric e cussì i.
I centris a forin lis universitâts, stant che in Slovenie no´nd jere nissune (prin dal 1919), i students slovens si cjatarin prin di dut a Viene e Praghe, ma ancje a Cracovie.
Cul spirt rivoluzionari dal 48 si metarin adun i students sclâfs (cecs, polacs, slovacs, cravuats) di ogni bande a Viene e Praghe.
Prin dal 1848 in Slovenie ognidun al scriveve al so mût come che i plaseve cun grafiis diviersis (e cumò mi ven iniment la situazion atuâl in Friûl..)

I protagoniscj dal timp prin dal 1848 a forin i cecs (il cec Josef Dobrovský (1753-1829), il slovac Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)) e ancje il nestri Jernej Kopitar (mestri dal serp Vuk S. Karadžić – il pari dal serp modern) , insiemit a cjatarin fûr gnovis peraulis o cjolerin sù peraulis russis o cechis, cussì si pues dî che la terminologjie moderne tal sloven e somee une vore ae terminologjie ceche, semplicementri parcè che e je di divignince ceche, cussì ancje la grafie cu lis pipis ancje chê e je di divignince ceche.
Par concludî o podìn dî che la robe plui impuartante e sedi cjatâ il consens e lavorâ a pro des prioritâts (grafie, vocabolari, gramatiche > imprescj pal insegnament > scuele - gnovis gjenerazions)

E par furlan, o vin la grafie uficiâl OLF cul Grant dizionari bilengâl che purtrop nol cjape dentri la terminologjie moderne,
mi pâr che la pluipart dai scritôrs furlans (ma ancje la Patrie, Lenghe, Diari..) e dopre la grafie OLF, si pues dî che o vin un consens ce che rivuarde la grafie ancje se cualchidun al dopre ancjemò la pipe (p.e. la Biblie..).
Cussì no la situazion dai neologjisims, o vin dibisugne di un dizionari di riferiment ancje cui neologjisims e cu la terminologjie moderne e une gramatiche di riferiment detaiade ancje ce che al rivuarde la sintassi...

E ce che al covente plui di dut al è la scuele par furlan.

La »rianimazion« tal sens di cjatâ il spirt/anime de lenghe e je possibile al covente dome »tirâ sù« une gjenerazion (di fruts) chest al mostre il esempli di Israel dal daspovuere o il esempli catalan.

I slovens la scuele le vevin bielzà sot la Austrie (in part ancje graciis a iniziativis privadis e la glesie), e ancje organizazions culturâls sul stamp cec tant che il »Sokol« »Orli«, tes scuelis si doprave la »gnove« lenghe uficiâl ancje se sclavizade e plen di neologjisims.
Vuê i neologjisims a fasin part de lenghe di ogni dî e scuasit nissun si vise doprât un »neologjisim« che si tratave di une peraule di divignince ceche o russe.

E cumò a butin fûr peraulis leadis al timp dal socialisim jugoslâf, lenghe burocratiche, serbisims – specialmentri in Croazie – ancje vuê si cjate il sloven inmò dentri dal procès di normalizazion.
A mi no mi plasin simpri ducj i neologjisims, ancje tal sloven, ma la pluipart di lôr e je necessarie ancje par podê batisi cuintri la influence dal inglês:

e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...

> par sloven:

e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...


Jo o cîr di doprâ simpri la peraule slovene, specialmentri devant dai miei fruts, par me forsit a voltis strambis peraulis, ma par lôr pai fruts »peraulis normâls«.

E la peraule »Furlanâr« no ise un neologjisim?
Ancje par sloven si dopre il –ar, slovenar, furlanar, italijanar – ma tal sens peioratîf in ogni câs al è marcjât.




strežnik ali server

Rad se bi posvetil temi, ki jo je sprožil Furlanâr alias Jaio, avtor zanimivih člankov!
trenutek še o imenu Furlanâr - Jaio : Furlan+âr (furlansko -ar) = J+aio (italijansko -ar) = Furlan = J.

..tema obravnava besedne novotvorbe v furlanščini

Novotvorbe – vsak knjižni jezik se srečuje z njimi, posebno v času svojega uradnega rojstva.


Slovenci so začeli – v glavnem po letu 1848 – slovenizirati ali natančneje slovanizirati svoj jezik, tudi kot odgovor na večji nemški vpliv (pa tudi italijanski ali madžarski), v tem času se je krepilo vsenemško gibanje (Deutsche Bewegung von 1848-1849),
podobno se je zgodilo po vsem slovanskem svetu z različnimi zasnovami, idejami.
Razmišljali so celo o uvedbi neke skupne slovanščini, predlagala se je v ta namen tudi ruščina, v Sloveniji se je govorilo tudi o ilirščini, ki naj bi bil skupni jezik Slovencev in Hrvatov (konec koncev je kajkavščina prav neko živo vmesno stanje).
Središča prizadevanj so bile univerze, ker Slovenci univerze niso imeli (vse do leta 1919), so se slovenski študentje znašli na Dunaju in v Pragi, Krakovu.
V revolicionarnem času 1848 so se slovanski študentje začeli povezovati, predvsem na Dunaju in v Pragi.

Predhodniki gibanja, ki so po jezikovni plati že trli pot, so bili Čehi, Čeh Josef Dobrovský (1753-1829) in Slovak Pavel Jozef Šafárik (1795 – 1861)), pa tudi naš Jernej Kopitar (učitelj Vuka S. Karadžića na Dunaju- oče sodobne srbščine).
Skupaj so tvorili ali prevzemali in prilagajali nove besede, torej novotvorbe, za vzgled je bila pogosto češka ali ruska beseda, tako ni čudno, da je veliko slovenske terminologije iz češčine kot tudi naša pisava gajica.
Pomembno, posebej s pogledom na furlansko stanje, je priti do sporazuma, tako kot so se v Sloveniji odločili npr. za gajico. Pred letom 1848 je v ne-zedinjeni Sloveniji še vsak pisal po svoje (stanje kot ga imamo prav danes v Furlaniji..)

Furlani imajo zdaj, končno z letom 2002 šele, uradno pisavo in veliki uradni slovar »Grant dizionari bilengâl«, ki žal ne vsebuje sodobne terminologije,
zdi se mi, da tudi večina pisateljev (pa tudi tisk Patrie, Lenghe, Diari..) uporablja uradno pisavo.
Potrebujemo še nujno referenčni slovar novotvorb in sodobne terminologije, ter slovnico, ki obravnava na široko tudi skladnjo in daje praktične nasvete.
Čeprav že leta o njej govorijo, je še ni, furlanske šole, tu pa tam se nekaj ur uči, to je vse.

Oživljanje v smislu duše jezika, je možna, to dokazuje primer povojnega Izraela, kjer je izumrli jezik dobesedno vstal od mrtvih, ali pa primer katalonščine.
Slovenci so šolo že imeli pod Avstrijo, pomagala so tudi gibanja, kot so to bili Sokoli in Orli po češkem zgledu.

Preobrazba jezika je zopet aktualna, trudijo se očistiti in sloveniti jezik, posebno aktivni so Hrvati.
Meni novotvorbe ne ugajajo zmerom, ampak zdaj sem se sprijaznil, ni druge, rabimo jih:
kot so to:
e-mail, computer, cd, player, server, Incoming mail server ...
>
e-pošta, računalnik, zgoščenka, predvajalnik, strežnik, Strežnik za prihajajočo pošto ...

Meni so deloma še tuje, naslednji generaciji ne bodo.

Vesele praznike / Buinis Fiestis a ducj / Boldog Karácsonyt!

Vesele praznike / Buinis Fiestis a ducj / Boldog Karácsonyt!

o / ali

Srečen Božič ! Bon Nadâl!


La peraule slovene „Božič“ “Nadâl” e je il diminutîf de peraule “bog” “diu”,
bog + il sufìs cognossût in dut il mont sclâf “–ič” (par cravuat simpri –ić (cussì lôr a disin “Božić”)),

La peraule slovene “Božiček” “Pai Nadâl” e je – invezit – il diminutîf de peraule „Božič“ “Nadâl” cul sufìs “–ek”,
ancje chel doprât une vore in dut il mont sclâf specialmentri tal cec, ma ancje tal sloven, p.e. slov. voz ‘cjar’ > voz+ -ek > vozek ‘cjarut’ o Janez > Janezek ‘piçul Janez – o jo cuant che o jeri piçul’

“Božiček” al diven di “bog” + -ič + -ek o par furlan: diu + ut + ut

Dit tra di nô mi pâr che il Pai Nadâl sloven al meti tal so sac une cjadene di diminutîfs al puest di dons, ma nuie pôre o vin ancjemò chel altri dal soreli jevât il “Dedek Mraz” però lui al à di passâ il regjim Schengen.




Vesele praznike

ali
srečen Božič !

Slovenska beseda „Božič“ je manjšalnica besede “bog”,
bog + pripona, znana v celem slovanskem svetu, –ič (po hrvaško –ić (tako je pri njih “Božić”).

Slovenska beseda “Božiček” pa je zopet manjšalnica, tokrat od zgornje besede „Božič“ “Nadâl” s pripono –ek, tudi ta je precej priljubljena predvsem v češčini, pa tudi drugje npr.
imena v poljščini Mirek, Tomek, Marek itd. pa seveda naš Janezek.

“Božiček” pride torej od “bog” + -ič + -ek ali drugače “zelo majhen bog”, seveda to ne drži, kajti –ek tu pomeni le, da imamo opravka z osebo, torej: oseba-Božič

Božiček je poln manjšilnic, če pa ta nima daril, nič ne de, saj je že na poti Dedek Mraz, ki pa zamuja, ali ga pa sploh ne bo, saj brez vize ne bo moral preko šengenskega režima.