Vuê, a disin, al podarès jessi il to ultin dì. Tu ce fasaressistu se vuê al fos pardabon il to ultin dì? Di cualchidun o ai sintût vuê chest: “Lâ in Russie e bevi vodka«.
Alore a disin ancje, che si scuen vivi ogni dì tant che se al fos l'ultin.
E daspò o ai pensât un po sore, a son miârs che lu fan, però l'ultin dì nol è (mai) vignût, par miârs di passionâts invezit sì – daspò di miârs di litris di vodka.
La etimologjie de peraule “vodka” no je dal dut sclaride, al pues jessi il diminutîf de peraule polache “woda” “aghe” o il diminitîf de peraule russe “voda” cul element –ka cognossût ancje tal sloven (p.e. Furlan-ka). Possibile e je ancje une influence de peraule latine aqua vitae, (o miôr aghe di une vite curte!)
Pravijo, da bi lahko bil danes tvoj zadnji-sodni dan. Kaj bi počel, če bi bil res danes zadnji dan? Od nekoga sem danes slišal: “Grem v Rusijo in nažrl se bom vodke«.
Splošno velja, da je treba vsak dan tako živeti, kot če bi bil zadnji.
Malo sem razmislil o tem, na milijone jih je, ki to že počnejo, sodnega dne še ni bilo, čeprav je za milijone strastneže že prišel usodni dan – po milijonih litrih vodke.
Zgodovina besede “vodka” ni povsem razčiščena, verjetno gre za manjšalnico poljske besede »woda« ali ruske »voda«, lahko je nastala neodvisna ali pa pod vplivom latinske aqua vitae ali voda življenja (ali bolje »voda kratkega življenja«).
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
O crôt ben che le peraule vodka a vegni de peraule âghe. So no mi sbali, il ka finâl al é doprât in rùs come diminutîf e duncje a volarès dî agute. Dal rest, le peraule âghe a ven ancje in âltris lenghis par cjacarâ dal stès tipo di bevande. In francês a si dîs Eau de vie (âghe di vite) e in spagnûl agua ardiente.
Mandi
Mi plâs la domande "Ce fasaressistu se e fos la mê ultime dì?"
Mi plasarès fâ l'amôr. Cussì plui coret, stâ cul gno amôr a gjoldisi. Ma o sai che nus vignarès di vaî. Incjocâsi al è masse facil.
Però mi plasarès lâ su une mont e cjalâ la planure cuntune butilie di neri.
Objavite komentar