la mari dal nastri adesîf / mati lepilnega traku

Lis peraulis plui vieris si dismentein, ma si dismentein ancje peraulis gnovis apene nassudis, a son des peraulis di mode dispès condanadis a murî. A vegnin dopradis une vore, e dopo semplicementri nissun si vise plui di lôr, intun lamp cence un parcè.
Plui o mancul chel istès al vâl ancje pes lenghis.
In ogni lenghe o podìn cjatâ chestis peraulis di mode o "gnûfs" comuns.
Il plui cognossût non doprât ancje tant che non comun al è il non che al diven dal non "Coca Cola" o cun altris peraulis dal concret al comun:
furl. "cola"
todesc: Cola
sloven: kola
ongjarês: kóla.
Tal ongjarês si cjate a bande dal non „kóla” ancje il verp „kólázni” che al vûl dî „bevi cola” e ancjemò il non „kólázás” „la azion, il bevi cola, trincade, scolade”

Mi vegnin iniment ancjemò altris esemplis slovenis:
gilera > džilera 'moto'
Radenska > radenska 'aghe minerâl´
Sellotape > salotejp 'nastri adesîf'
Gedore > gedore fpl „imprescj”
Proja > proja „cafè cence cafeine”
Michelin > mišelinka „gome”
Rama > sloven, ongjarês 'ogni gjenar di margarin'
Nescafé > ongjarês neszkávé „istant cafè“

In ogni paîs o vin un non speciâl par „nastri adesîf”, i slovens a disin „salotejp” dal non Sellotape, i todesc „Tesa film” de dite todescje „Tesa”, il non al diven dal non de segretarie Elsa Tesmer (Te + sa), e fo pardabon propit jê la mari dal nastri adesîf.
In Austrie a doprin il prodot de dite „Tesa”, però mi àn dit (rispuindût par jessi precîs la setemane passade sul gno puest di vore dopo che o ai dit a une mê coleghe che mi covente il „Tesa-film”) „Noaltris in Austrie o doprin e cognossin dome il non „Tixo”, nô no disìn mai „Tesa”!”
Alore in Austrie „Tixo” il non dal prodot „Tixo” di une dite vienese.
La dite austriache no esist plui, cussì i austriacs a scuegnin doprâ la TESA todescje, però a doprin indevant il non vieri „Tixo”, simpri difindint il so jessi „austriac”.


mati lepilnega traku

Stare besede gredo v pozabo, to velja tudi za nove, komaj nastale, modni pojavi s kratko življenjsko dobo. Rabijo se pa vendar pogosto, kasneje se jih pa ne spomni več nihče, pač kot pri modi.
Enako velja za jezike nasploh.
Vsak jezik pozna modne besede ali nova obča imena.
Najbolj znan primer je ime izveden iz imena "Coca Cola" ali drugače iz konkretnega v splošno:
Furl. "cola", nemško: Cola, slovensko: kola, madžarsko kóla.
Madžari očitno radi pijejo kolo, poleg imena „kóla” imajo glagol „kólázni” „piti kolo” in samostalnik iz glagola „kólázás” „pitje kole” neko vrste pijančevanje s kolo.

Še nekaj slovenskih primerov:
gilera > džilera 'motor'
Radenska > radenska 'mineralna voda´
Sellotape > salotejp 'lepilni trak'
Gedore > gedore fpl „orodje”
Proja > proja „žitna kava”
Michelin > mišelinka „guma”
Rama > sloven, ongjarês 'margarina'
Nescafé > madž. neszkávé „instant kava“

Vsaka država ima svojo posebno ime za „lepilni trak”, Slovenci pravijo „salotejp” iz imena britanskega podjetja „Sellotape”, Nemci imajo „Tesa film” iz imena podjetja „Tesa”, točneje ime izhaja iz imena tajnice podjetja „Elsa Tesmer” (Te + sa), ona naj bi bila prava mati lepilnega traku.
V Avstriji ni čisto tako, uporabljajo izdelek podjetja „Tesa”, ampak rekli so mi ravno prejšnji teden v službi, ko sem spraševal za „Tesafilm”: „Pri nas v Avstriji poznamo samo „Tixo”, pri nas se reče „Tixo”, tako in ne drugače!
Tixo je ime izdelka nekega dunajskega podjetja.
Avstrijskega podjetja ni več, tako da danes na avstrijskih pisalnih mizah, tako tudi pri nas v službi uporabljamo samo nemško TESO, čeprav še naprej pravijo „Tixo”, kajti Avstrijci se vedno na veliko trudijo imeti nekaj svojega.