četrtek, 20. september 2007
ferâi par dibant impiâts / zamanj prižgani žarometi
îr tornant di Ziersdorf, al jere za scûr come in bocje daspò lis gnûf, i contadins a lavoravin ancjemò sui cjamps sot la lûs artificiâl dai ferâi impiâts che si cjatin parsore de cabine dal tratôr,
i contadins si batin cu lis cartufulis (o patatis), si batin, parcè che a lavorin come mats, a lavorin tant parcè che a jerin simpri costrets a lavorâ tant (masse), fin a chel pont che il lavôr dûr al veve rivât a gambiâ e a formâ il caratar de int,
il caratar de int, ben cognossût des nestris bandis
sei o vin iniment la Austrie, Slovenie o il Friûl.
Par dî la veretât, a mi no mi plâs masse chest caratar, ma lu sai, che no je la colpe dai protagoniscj lavorant la tiere e je plui il resultat o la consecuence dal antagonisim storic "contadins" vs. "parons-instituzions (p.e. la glesie)".
Però di chê altre bande o ringrazi il mont contadin pal so impegn pe lenghe slovene e furlane, a jerin simpri daûr a lavorâ e cussì almancul i contadins slovens no vevin cjapât sù il todesc, no vevin timp a imparâ la lenghe dai parons.
Il produtôr numar 1 di patatis za tacant dal 2005 e je la nazion dal rîs la Chine.
Se lu fasin dut i chinês dibessôl, ce restial ai nestris contadins?
In Austrie la int e bute vie 20% dai aliments comprâts, in Britanie il 30-40 %.
E i plui brâfs di ducj a son lis Stâts Unîts, intai Stâts Unîts ogni dì a butin vie il 40-50 % di ducj i aliments. Cetantis toneladis di cartufulis, jogurt, miârs di litris di lat, formadis, fetis di salam, mortadelis, pagnuts?
Alore: un al lavore sot la lûs artificiâl cui ferâi impiâts e chel altri al bute vie dut :)
zamanj prižgani žarometi
Včeraj ko sem se vračal iz Ziersdorfa, bila je „t’ma ko za ubit“ ali pa temno kot pač je ob devetih zvečer ob tem letnem času, kmetje so še kar telovadili po svojih poljih pod umetno svetlobo, ki jo prozvajajo na vrhu traktorske kabine pripeti žarometi, kmetje so se, vse na to kaže, pošteno lotili krompirja, ki ta pač sam neče iz zemlje, delajo kot žival kot živina in vedno so bili prisiljeni garati do te mere, da je to težko delo skozi čas uspelo pustiti sledove na značaju ljudi, dobropoznan značaj naših krajev najsi gre za Slovenijo, Furlanijo ali Avstrijo, meni po pravici povedano ta značaj ni najbolj po volji.
Ni krivda na strani kmetov, je prej končno stanje ali posledica zgodovinskega antagonizma „kmet“ proti „gospodarjem-ustanovam (npr. cerkev).
Po drugi strani se zahvaljujem svetu kmetov, oni so bili tisti, ki so ohranili slovenski in furlanski jezik, kajti niso imeli časa, ne možnosti priti v stik z nemškim, oz. italijanskim jezikom.
Proizvajalec krompirja številka 1, od leta 2005, je država riža, Kitajska.
Če že vse delajo in iz- in pridelujejo Kitajci, zdaj še krompir, kaj še preostane našim kmetom?
V Avstriji ljudje zmečljejo v smeti 20% kupljenih živil, v Veliki Britaniji 30-40 %.
Najbolj pridni pa so Združene države, v Združenih državah vsaki dan pristane v košu za smeti 40-50 % živil. Koliko ton krompirja, jogurta, milijonov litrov mleka, salame in žemelj?
Torej: eden dela pod prižganimi žarometi, drug pa vse stran zmeče :)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
La economie ti disarès un economic e zire ma in chest moment par nô valarès la pene lâ avore nome par prodots a alt valôr. Par fâ cartufulis al è vonde lavôr cence tante tecnologjie. La culture dal om peât a la sô tiere e îs che la tiere e je mari e che vâ coltade, lavorade e riepietade. Nome i contadins piçui resonin ancjemò cul rispiet, la gran part nome pai bêçs. Chei dai ferai la gnot no sai se a son pal rispiet o pai bêçs.
chei dai ferâi la gnot a son pai bêçs, forsit si trate de industrie alimentâr - produsi dì e gnot, cumò e tal futûr la specialitât dai chinês
Potrebujete posojilo kmetiji?
Mi smo na voljo. Naša posojila nudimo vsakomur a dober znak. Za več informacij nas kontaktirajte.
E-pošta: a88lethas@gmail.com
Objavite komentar