Îr a mieze strade tra Ziersdorf e Hollabrunn - simpri a nord di Viene - o ai intopât,
tant che scuasit ogni volte ogni vinars e lunis cuant che o voi a fâ sport a Ziersdorf,
automobii cula targhe polache, a voltis a son plui chei cu la targhe polache che no
cu la targhe austriache o ceche.
Si fasino ancje il segn de sante crôs? A Oberfellabrunn, a Fahrndorf,..?
Une volte agns indaûr Tomek il gno coleghe di vore polac, mintri che al menave la machine, al faseve ogni cinc-dîs minûts stramps mots.
Jo no disevi nuie, ma mi domandavi dome ogni volte »Ce estris sono chescj?«
Jo no rivavi a capî, dome o pensavi ce tip stramp..
Dopo dôs oris a mieze strade tra Budapest e Zagabrie il tip al fermave dut a bot la
machine tal mieç te crosere dongje di Balatonszentgyörgy, dulà che tal 2002 al sucedeve un incident tragjic di autobus cun 19 muarts pelegrins polacs, al saltave fûr de machine si inzenoglave e si segnave.
Dopo, tant che se nol fos sucedût nuie, al tornave a menâ la machine e a fevelâ di
presits di vendite, di marcjâts internazionâi, di inviestiments, dal marcjât globâl - nuie di
strani, viodût che al faseve il »international sales manager« te nestre imprese ongjarese.
No rivavi plui e o tacavi di domandâlu: »Ma ce robe..«, e lui: »Jo ce fasio, vûstu savê, o saludi Diu, lu saludi ogni tant.«
Saludâ Diu al voleve dî:
subit dopo che al viodeve une glesie, ancje se di lontan, si voltave viers di jê e si faseve la sante crôs - il nestri »international sales manager«.
V imenu očeta, ..
Včeraj na pol poti med Ziersdorfom in Hollabrunnom, vse severno od Dunaja, sem naletel, kot skoraj vedno, ko se vozim v Ziersdorf, na avtomobile s poljsko registracijo, včasih jih je celo več kot avstrijskih ali čeških.
Kaj se tudi oni vedno pokrižajo? V Oberfellabrunnu, v Fahrndorfu..?
Leta nazaj je moj sodelavec Tomek iz Poljske, ko sva bila na poti iz Budimpešte v Zagreb med vožnjo izvajal vsake nekaj minut neke čudne kretnje.
Ostal sem tiho, četudi sem se vsakokrat spraševal »Kaj neki tu stalno telovadi?«
Nisem prišel do razlage, samo mislil sem si, malce odtrgan tip...
Po dobrih dveh urah vožnje na poti med Budimpešto in Zagrebom, se je tip nenadoma ustavil sred križišča pri Balatonszentgyörgyu, kjer je leta 2002 v prometni nesreči 19 poljskih romarjev izgubilo življenje, skočil iz avta, pokleknil na vroč asfalt in se pokrižal.
Zatem, kot da se ne bi zgodilo nič, je sedel za volan in nadaljeval vožnjo, govoril naprej o prodajnih cenah, mednarodnih trgih, vlaganjih, globalnem trgu, nič nenavadnega, saj je v našem madžarskem podjetju delal kot takozvani »international sales manager«.
Preveč me je mikalo, odprl sem usta: »No kaj..«,
on pa: »Kaj tu počnem, te zanima, jaz samo pozdravljam boga, na vsake toliko ga pač pozdravim.«
Pozdraviti boga je pomenilo:
samo da je zagledal kako cerkvo, tudi če samo oddaleč, se je obrnil proti njej, nekaj zamomljal in se pokrižal – ta naš »international sales manager«.
sobota, 30. junij 2007
četrtek, 28. junij 2007
chel istès / švecko jedno
Se cualchidun mi fasès la domande dai dîmi cuale e je la Austrie?
Jo no savarès ce dî, viôt, o stavi di frut a Berlin e tai agns setante e otante al jere dut un altri mont, po dopo o stavi in Slovenie (si intint ancje in Crauazie e Bosgne) e po dopo cinc agns in Ongjarie, dulà che o vevi imparât ce che al vûl dî dâ fûr ogni mês ducj i bêçs che tu cjapis pal mês, cence bacilâ masse.
E cumò in Austrie?
Par me al è dut compagn, di fat al è chel istès, sedi in Austrie in Ongjarie o Slovenie: chei istès negozis, chei istès automobii (agns indaûr in Slovenie o vevin i Zastavas e in Ongjarie i Ladas, Ifas, Trabants, in Italie i Fiats).. ma vuê al è dut compagn – simpri di plui- , fale une robe : la lenghe!
Če me bi kdo vprašal, kakšno je življenje v Avstriji? Ne bi vedel, kaj naj rečem, glej, bil sem od malega v Berlinu in v sedemdesetih in osemdesetih je bil svet res še drugačen, potem v Sloveniji (pa še tu pa tam, vojska ipd.) potem kakih pet na Madžarskem, kjer sem se navadil, da sproti vse zapraviš, ne da bi si belil glave.
Zdaj pa v Avstriji?
Za mene je vse enako, vse švecko jedno ali svetsko jedno, naj si bo v Avstriji, v Sloveniji, na Madžarskem: iste trgovine, isti avtomobili (pred leti si še videl same Zastave, na vzhodu pa Lade in Trabante, Ife v Italiji Fiate)..danes povsod ista pela, vse enako razen ene stvari: jezik!
(dobro, v Italiji so popoldne trgovine zaprte)
Jo no savarès ce dî, viôt, o stavi di frut a Berlin e tai agns setante e otante al jere dut un altri mont, po dopo o stavi in Slovenie (si intint ancje in Crauazie e Bosgne) e po dopo cinc agns in Ongjarie, dulà che o vevi imparât ce che al vûl dî dâ fûr ogni mês ducj i bêçs che tu cjapis pal mês, cence bacilâ masse.
E cumò in Austrie?
Par me al è dut compagn, di fat al è chel istès, sedi in Austrie in Ongjarie o Slovenie: chei istès negozis, chei istès automobii (agns indaûr in Slovenie o vevin i Zastavas e in Ongjarie i Ladas, Ifas, Trabants, in Italie i Fiats).. ma vuê al è dut compagn – simpri di plui- , fale une robe : la lenghe!
Če me bi kdo vprašal, kakšno je življenje v Avstriji? Ne bi vedel, kaj naj rečem, glej, bil sem od malega v Berlinu in v sedemdesetih in osemdesetih je bil svet res še drugačen, potem v Sloveniji (pa še tu pa tam, vojska ipd.) potem kakih pet na Madžarskem, kjer sem se navadil, da sproti vse zapraviš, ne da bi si belil glave.
Zdaj pa v Avstriji?
Za mene je vse enako, vse švecko jedno ali svetsko jedno, naj si bo v Avstriji, v Sloveniji, na Madžarskem: iste trgovine, isti avtomobili (pred leti si še videl same Zastave, na vzhodu pa Lade in Trabante, Ife v Italiji Fiate)..danes povsod ista pela, vse enako razen ene stvari: jezik!
(dobro, v Italiji so popoldne trgovine zaprte)
torek, 26. junij 2007
Tokaj to kaj? Tokaj? To kaj? Ce isal?
Tokaj, tocai, točaj, Tokajský výber 5-putnový, Tokaji aszú 5puttonyos, tokaji bor, токайское вино, tokay wine...
Il non Tocai no si podarà plui doprâ, nancje il non Tocai Friulano, parcè che (a disin) il non Tocai al diven dal ongjarês Tokaj de regjon ongjarese Tokaj.
Ben che vuê si cjate ancje une part de regjon storiche dal Tokaj dentri i confins de Slovachie, cussì ancje i slovacs a àn e varan il dirit di doprâ chest non, si intint, che cheste specie di cooperazion cui slovacs no ur plâs ai ongjarês.
Par gno cont - cui voi di sloven e amì de lenghe furlane – ni mi plâs masse la sielte dal non talian „Tocai Friulano”.
I slovens a dopravin il non “Furlanski tokaj”, cumò ancje in Slovenie no lu puedin plui doprâ, il vin lu clamin cumò “Točaj«. Il non mi faseve ridi pal prin, parcè che la peraule slovene „točaj« e significhe »camarîr«.
Di chê altre bande cualchidun al podarès ancje dî cetant svelts che a son i slovens, par vie il fat che tal forest, dulà no doprin e no dopraran la pipe »č«, a dopraran dome il non »tocaj«, e cussì i slovens a podaran ancje uficialmentri doprâ indevant il non »tocaj«, mintri che i furlans il non »tocai« no – strani, nomo.
Par sierâ il non ongjarês »tokaji« al vûl dî par furlan »tocaiês« o »di Tokaj«, e »tokaji bor« »vin tocaiês, vin di Tokaj«.
Tokaj to kaj? Tokaj? To kaj?
Tokaj, tocai, točaj, Tokajský výber 5-putnový, Tokaji aszú 5puttonyos, tokaji bor, токайское вино, tokay wine...
Ime Tocai se ne bo več uporabljalo, ne ime Tocai Friulano (= furlanski tokaj), da ne bi prišlo do zmede z madžarskim tokajem iz madžarske pokrajine Tokaj.
Danes se nahaja del območja Tokaja znotraj slovaških meja, tako bodo tudi Slovaki imeli pravico naprej uporabljati znamenito ime, tovrstno sodelovanje, se razume, Madžarom ni ravno po volji.
Če bi me vprašali – s slovenskimi očmi in kot prijatelja furlanščine – mi poimenovanje z italijanskim imenom „Tocai Friulano” ni najbolj všeč.
Slovenci so uporabljali ime »Furlanski tokaj«, zdaj so ga po novem krstili z imenom »Točaj«.
Na prvi pogled gre to ime marsikomu na smeh, na drugi pogled se za rešitev skriva zvijača, kajti v tujini ne bodo (vedno) pisali strešice (kot npr. pri imenom Škoda) in bodo preprosto pisali „tocaj«, s tem je na nek način spet doseženo, da se rabi ime, katero so si Madžari le delno uspešno rezervirali zase (in za severnega soseda).
»Tocaj«, namesto k-ja stoji pač c.
Madžarsko ime »tokaji« pomeni po slovensko »tokajski« ali »iz Tokaja«.
Il non Tocai no si podarà plui doprâ, nancje il non Tocai Friulano, parcè che (a disin) il non Tocai al diven dal ongjarês Tokaj de regjon ongjarese Tokaj.
Ben che vuê si cjate ancje une part de regjon storiche dal Tokaj dentri i confins de Slovachie, cussì ancje i slovacs a àn e varan il dirit di doprâ chest non, si intint, che cheste specie di cooperazion cui slovacs no ur plâs ai ongjarês.
Par gno cont - cui voi di sloven e amì de lenghe furlane – ni mi plâs masse la sielte dal non talian „Tocai Friulano”.
I slovens a dopravin il non “Furlanski tokaj”, cumò ancje in Slovenie no lu puedin plui doprâ, il vin lu clamin cumò “Točaj«. Il non mi faseve ridi pal prin, parcè che la peraule slovene „točaj« e significhe »camarîr«.
Di chê altre bande cualchidun al podarès ancje dî cetant svelts che a son i slovens, par vie il fat che tal forest, dulà no doprin e no dopraran la pipe »č«, a dopraran dome il non »tocaj«, e cussì i slovens a podaran ancje uficialmentri doprâ indevant il non »tocaj«, mintri che i furlans il non »tocai« no – strani, nomo.
Par sierâ il non ongjarês »tokaji« al vûl dî par furlan »tocaiês« o »di Tokaj«, e »tokaji bor« »vin tocaiês, vin di Tokaj«.
Tokaj to kaj? Tokaj? To kaj?
Tokaj, tocai, točaj, Tokajský výber 5-putnový, Tokaji aszú 5puttonyos, tokaji bor, токайское вино, tokay wine...
Ime Tocai se ne bo več uporabljalo, ne ime Tocai Friulano (= furlanski tokaj), da ne bi prišlo do zmede z madžarskim tokajem iz madžarske pokrajine Tokaj.
Danes se nahaja del območja Tokaja znotraj slovaških meja, tako bodo tudi Slovaki imeli pravico naprej uporabljati znamenito ime, tovrstno sodelovanje, se razume, Madžarom ni ravno po volji.
Če bi me vprašali – s slovenskimi očmi in kot prijatelja furlanščine – mi poimenovanje z italijanskim imenom „Tocai Friulano” ni najbolj všeč.
Slovenci so uporabljali ime »Furlanski tokaj«, zdaj so ga po novem krstili z imenom »Točaj«.
Na prvi pogled gre to ime marsikomu na smeh, na drugi pogled se za rešitev skriva zvijača, kajti v tujini ne bodo (vedno) pisali strešice (kot npr. pri imenom Škoda) in bodo preprosto pisali „tocaj«, s tem je na nek način spet doseženo, da se rabi ime, katero so si Madžari le delno uspešno rezervirali zase (in za severnega soseda).
»Tocaj«, namesto k-ja stoji pač c.
Madžarsko ime »tokaji« pomeni po slovensko »tokajski« ali »iz Tokaja«.
sobota, 23. junij 2007
...une lenghe artificiâl
Dutis lis lenghis leterariis ancje il talian, todesc, sloven, ongjarês e v.i. a dopravin (simpri) e a doprin neologjisims e archaisims tant che imprescj par difindi la lenghe di influencis forestis.
Di fat i lenghis modernis (almancul in Europe), si pues dîlu, a son dutis lenghis inteletuâls, artificiâls - ancje il talian e il sloven.
Parcè no dâ al furlan chel istès dirit di jessi une lenghe leterarie ven a dî inteletuâl e artificiâl?
Se lis lenghis no doprassin chest mieç impuartant (ancje se al semee di jessi artificiôs e pôc naturâl), o varessin vuê in Europe largjis areis di „dialect continuum” o par furlan (neologjisim?) un continuum dialetâl, une rêt di dialets, o varessin un lengaç miscliç, p.e.
di Clanfurt fin a Sofie un miscliç sud-sclâf (jugoslâf).
Chei che no vuelin dâ la impuartance, significance, che no àn a cjâr il patrimoni culturâl indipendent, a disin in mût pragmatic che la lôr lenghe e sedi dome une fevelade dome un mieç di comunicazion e nuie altri e cussì no ur impuarte une gazete dal insegnament tes scuelis, di imparâ e elaborâ une lenghe standard, leterarie.
Chei a cjapin la lenghe furlane par une fevelade locâl, un mût di fevelâ, chel istès al sucêt in Carintie o Val Cjanâl o in Resie, dulà une part de minorance slovene no vûl vê nuie ce fâ cun la lenghe slovene standard.
Agns indaûr cuant che o soi stât in Resie, mi spiegavin che la int di Resie e fevele une specie di dialet rus, in Carintie a son chei che a disin che a fevelin un dialet windisch e no vuelin nancje sintî di une lenghe standard slovene. Il tiermin windisch, cjatât fûr dai fuarcis nazionalistichis todescjis dopo il referendum popolâr dal 1920, lu doprin e lu dopravin par meti dongje un gnûf popul: slovens che no son slovens plui, ma une specie di todescs.
Ancje lis lenghis piçulis tant che il furlan a àn un dirit di vê une so forme standard e di jessi insegnât tes scuelis.
pravica biti umetni jezik
Vsi knjižni jeziki so, tudi italijanščina, nemščina, slovenščina, madžarščina itd., (vedno) posegali in posegajo po novotvorbah, jezikovnih starinah, da bi se zaščitili pred vdorom tujih besed.
Trdimo lahko, da so vsi sodobni jeziki (vsaj v Evropi), umetni jeziki – tudi italijanščina in slovenščina.
Zakaj torej naj ne bi tudi furlanščina uživala to pravico biti umetni jezik?
Če si jeziki ne bi pomagali s temi pomembnimi sredstvi jezikovne prenove, četudi naj se zdijo rešitve izumetničene in nenaravne, bi imeli danes širša območja „dialect continuuma”, narečnega continuuma, torej mrežo narečij, imeli bi mešanico podobnih medsebojno razumljivih govoric, npr. na relaciji od Celovca do Sofije, neko južnoslovanščino.
Tisti, ki ne želijo dati (majhnemu) jeziku ustrezno pomembnost, ki jim ni za nadaljevanje neodvisne dediščine, pravijo, da je jezik le zgolj sredstvo sporazumevanja, zakaj bi torej za vsak majhni jezik posebej izdelali neko standardno različico, ga poučevali v šolah.
Isti imajo furlanščino za krajevno govorico, krajevno narečje, tako tudi mislijo na Koroškem ali v Kanalski dolini ali v Reziji, kjer del slovenske manjšine ne želi imeti nobenega opravka s knjižno slovenščino.
Pred leti, ko sem hodil po Reziji, so mi tam razlagali, da je rezijanščina neko rusko narečje, pa oni pravzaprav nekako iz Rusije ali pa njihovi predniki, v glavnem nekaj zase. Na Koroškem pa poznamo govorjenje, da govorijo neko vindišarsko narečje, poglejte:
odlomek iz časopisa Gedenkdienstzeitung od Brigitte Entner in Heidi Wilscher, raziskovalki sodobne zgodovine na Koroškem:
"....Kljub volilnemu uspehu so se nemško nacionalno usmerjeni Korošci v zgodnjih dvajsetih letih znašli v dilemi, kako razlagati glasovanje slovensko govorečega ljudstva za Avstrijo. Kot model so prevzeli koncept »vindišarja«. Z vindišarjem sta oficialna Koroška in konzultirana nemško nacionalna znanost poimenovali »Nemcem naklonjenega« in prilagodljivega koroškega Slovenca, ki v zvestobi do domovine zavrača slovenske nacionalne zahteve. Vindišarski jezik so opisali kot narečje s slovenskimi prvinami. Ta podoba se je tako utrdila, da je še danes veliko koroških Slovencev prepričano, da govorijo vindišarski, ne pa slovenski jezik...."
Trdimo lahko, da so vsi sodobni jeziki (vsaj v Evropi), umetni jeziki – tudi italijanščina in slovenščina.
Zakaj torej naj ne bi tudi furlanščina uživala to pravico biti umetni jezik?
Če si jeziki ne bi pomagali s temi pomembnimi sredstvi jezikovne prenove, četudi naj se zdijo rešitve izumetničene in nenaravne, bi imeli danes širša območja „dialect continuuma”, narečnega continuuma, torej mrežo narečij, imeli bi mešanico podobnih medsebojno razumljivih govoric, npr. na relaciji od Celovca do Sofije, neko južnoslovanščino.
Tisti, ki ne želijo dati (majhnemu) jeziku ustrezno pomembnost, ki jim ni za nadaljevanje neodvisne dediščine, pravijo, da je jezik le zgolj sredstvo sporazumevanja, zakaj bi torej za vsak majhni jezik posebej izdelali neko standardno različico, ga poučevali v šolah.
Isti imajo furlanščino za krajevno govorico, krajevno narečje, tako tudi mislijo na Koroškem ali v Kanalski dolini ali v Reziji, kjer del slovenske manjšine ne želi imeti nobenega opravka s knjižno slovenščino.
Pred leti, ko sem hodil po Reziji, so mi tam razlagali, da je rezijanščina neko rusko narečje, pa oni pravzaprav nekako iz Rusije ali pa njihovi predniki, v glavnem nekaj zase. Na Koroškem pa poznamo govorjenje, da govorijo neko vindišarsko narečje, poglejte:
odlomek iz časopisa Gedenkdienstzeitung od Brigitte Entner in Heidi Wilscher, raziskovalki sodobne zgodovine na Koroškem:
"....Kljub volilnemu uspehu so se nemško nacionalno usmerjeni Korošci v zgodnjih dvajsetih letih znašli v dilemi, kako razlagati glasovanje slovensko govorečega ljudstva za Avstrijo. Kot model so prevzeli koncept »vindišarja«. Z vindišarjem sta oficialna Koroška in konzultirana nemško nacionalna znanost poimenovali »Nemcem naklonjenega« in prilagodljivega koroškega Slovenca, ki v zvestobi do domovine zavrača slovenske nacionalne zahteve. Vindišarski jezik so opisali kot narečje s slovenskimi prvinami. Ta podoba se je tako utrdila, da je še danes veliko koroških Slovencev prepričano, da govorijo vindišarski, ne pa slovenski jezik...."
torek, 19. junij 2007
mari – lenghe / materni jezik
Il imprest plui adat pe interazion intime tra la mari e il frut al è la marilenghe, in ogni câs la lenghe fevelade, tal câs dal furlan la varietât locâl dal furlan.
gjavât fûr dal Gjornâl Furlan des Siencis 4. 2003, 97-114
- Neuroimagjins funzionâls e çurviel bilengâl:
“...In particolâr, si à viodût che se un sogjet bilengâl al veve une lesion intal
emisferi di çampe e al diventave afasic, nol jere dit che al ves i stes pro-
blemis in dutis dôs lis lenghis. Se al meiorave nol jere dit che al ves un
recupar paralêl in dutis dôs lis lenghis.
gjavât fûr de Patrie 2002 zenâr:
A cjacarin Franc Fari, neurolenghist, e Tullio De Mauro, lenghist talian
DE SIENCE UN SI' SIGÛR
...
«Une lenghe no je dome un strument esteriôr, un vistît. La lenghe, la nestre prime lenghe, la “Heimsprache”, la marilenghe – e chest al vâl pal plui umil dai dialets come pe lenghe plui cognossude e innomenade – e fâs part dai nestris afiets, des relazions, dal cognossi». «La marilenghe si cjate intai nestris sintiments, intal nestri cuarp prime che intal çurviel. Plui o rindìn fuart intes frutis e intai fruts il plen posses de lôr “Heimsprache”, miôr lôr a impararan la lenghe de scuele, la lenghe uficiâl e chês altris lenghis». Miôr a impararan che a esistin altris lenghis e altris culturis. «No stin a dismenteâsi che savint plui lenghis, cognossint plui culturis — al dîs cun convinzion il professôr Franc Fari — al è une vore plui dificil di jessi raziscj».
materni jezik
Najprimernejše sredstvo za ustvarjanje domače, bližnje vezi med materjo in otrokom je uporaba maternega jezika, v vsakem primeru govorjenega jezika, v primeru furlanščine krajevno narečje, v primeru slovenščine krajevne govorice.
Znani so klinični primeri, ko pride zaradi težke bolezni (možganov) do afazije, v takem primeru se lahko celo zgodi, da kaka večjezična oseba izgubi znanje tujih, kasneje naučenih, jezikov in je v stanju govoriti samo še v prvem maternem jeziku.
gjavât fûr dal Gjornâl Furlan des Siencis 4. 2003, 97-114
- Neuroimagjins funzionâls e çurviel bilengâl:
“...In particolâr, si à viodût che se un sogjet bilengâl al veve une lesion intal
emisferi di çampe e al diventave afasic, nol jere dit che al ves i stes pro-
blemis in dutis dôs lis lenghis. Se al meiorave nol jere dit che al ves un
recupar paralêl in dutis dôs lis lenghis.
gjavât fûr de Patrie 2002 zenâr:
A cjacarin Franc Fari, neurolenghist, e Tullio De Mauro, lenghist talian
DE SIENCE UN SI' SIGÛR
...
«Une lenghe no je dome un strument esteriôr, un vistît. La lenghe, la nestre prime lenghe, la “Heimsprache”, la marilenghe – e chest al vâl pal plui umil dai dialets come pe lenghe plui cognossude e innomenade – e fâs part dai nestris afiets, des relazions, dal cognossi». «La marilenghe si cjate intai nestris sintiments, intal nestri cuarp prime che intal çurviel. Plui o rindìn fuart intes frutis e intai fruts il plen posses de lôr “Heimsprache”, miôr lôr a impararan la lenghe de scuele, la lenghe uficiâl e chês altris lenghis». Miôr a impararan che a esistin altris lenghis e altris culturis. «No stin a dismenteâsi che savint plui lenghis, cognossint plui culturis — al dîs cun convinzion il professôr Franc Fari — al è une vore plui dificil di jessi raziscj».
materni jezik
Najprimernejše sredstvo za ustvarjanje domače, bližnje vezi med materjo in otrokom je uporaba maternega jezika, v vsakem primeru govorjenega jezika, v primeru furlanščine krajevno narečje, v primeru slovenščine krajevne govorice.
Znani so klinični primeri, ko pride zaradi težke bolezni (možganov) do afazije, v takem primeru se lahko celo zgodi, da kaka večjezična oseba izgubi znanje tujih, kasneje naučenih, jezikov in je v stanju govoriti samo še v prvem maternem jeziku.
ponedeljek, 18. junij 2007
furlan tes scuelis / furlanščina v šoli
Par che al intin il dibatit tor dal furlan tes scuelis, jo o riten che
la introduzion dal furlan tes scuelis e tes scuelis maternis, e ancje tes universitâts
e sedi la clâf pe sorevivence de lenghe,
par vie di chest il furlan al varès di jessi obleatori.
Parcè obleatori?
1. Dâ impuartance, rilevance, significance, rispiet ae lenghe e dâ une man a rindile pardabon uficiâl.
2. La alfabetizazion de populazion, che ognidun a puedi lei e scrivi par furlan.
3. Un efiet pusitîf sul svilup de inteligjence dai fruts.
Mari + lenghe
josef marchet - Patrie dal Friûl / zenâr 1951:
"...Insegnâ ai frutins a fevelâ par talian di piçui in sù, par cjase, al vûl dî metiju inte condizion di no savê plui fevelâ furlan e di no podê mai imparâ un talian sopuartabil. E al baste cjalâ i risultâts inte gjenerazion di cumò, che e je vignude sù, massime in citât, cun chescj criteris: la zoventût no sa ni il furlan ni il talian, e alore e fevele un brudiot di lengaç turbit, miscliçât, pastrocjât che al fâs lâ ator sul stomi.
Par altri lis sioris maris di cumò che a tegnin a ments che se la lenghe dai nestris viei e de nestre tiere e va distudantsi, la colpe plui grande e je lôr e de lôr stupidagjine. La lenghe si imparile simpri de mari, plui che no dal pari e par chel si clamile “mari lenghe”: la coruzion des lenghis e je la mostre de coruzion dal çurviel des feminis."
furlanščina v šoli
Kar se tiče govora okoli furlanščine v šoli, sem mnenja, da je uvajanje furlanščine v šole, vrtce, in tudi na univerzo ključnega pomena za preživetje jezika, zato bi morala biti furlanščina obvezni predmet v šoli.
Zakaj obvezni?
1. Dati jeziku pomembnost, vrednoto, pomen, spoštovanje, in dvigati njegovo uradnost.
2. Opismenjenje naroda, da bi vsak znal pisati in brati v furlanščini.
3. Pozitiven učinek na razvoj otrokove inteligence.
la introduzion dal furlan tes scuelis e tes scuelis maternis, e ancje tes universitâts
e sedi la clâf pe sorevivence de lenghe,
par vie di chest il furlan al varès di jessi obleatori.
Parcè obleatori?
1. Dâ impuartance, rilevance, significance, rispiet ae lenghe e dâ une man a rindile pardabon uficiâl.
2. La alfabetizazion de populazion, che ognidun a puedi lei e scrivi par furlan.
3. Un efiet pusitîf sul svilup de inteligjence dai fruts.
Mari + lenghe
josef marchet - Patrie dal Friûl / zenâr 1951:
"...Insegnâ ai frutins a fevelâ par talian di piçui in sù, par cjase, al vûl dî metiju inte condizion di no savê plui fevelâ furlan e di no podê mai imparâ un talian sopuartabil. E al baste cjalâ i risultâts inte gjenerazion di cumò, che e je vignude sù, massime in citât, cun chescj criteris: la zoventût no sa ni il furlan ni il talian, e alore e fevele un brudiot di lengaç turbit, miscliçât, pastrocjât che al fâs lâ ator sul stomi.
Par altri lis sioris maris di cumò che a tegnin a ments che se la lenghe dai nestris viei e de nestre tiere e va distudantsi, la colpe plui grande e je lôr e de lôr stupidagjine. La lenghe si imparile simpri de mari, plui che no dal pari e par chel si clamile “mari lenghe”: la coruzion des lenghis e je la mostre de coruzion dal çurviel des feminis."
furlanščina v šoli
Kar se tiče govora okoli furlanščine v šoli, sem mnenja, da je uvajanje furlanščine v šole, vrtce, in tudi na univerzo ključnega pomena za preživetje jezika, zato bi morala biti furlanščina obvezni predmet v šoli.
Zakaj obvezni?
1. Dati jeziku pomembnost, vrednoto, pomen, spoštovanje, in dvigati njegovo uradnost.
2. Opismenjenje naroda, da bi vsak znal pisati in brati v furlanščini.
3. Pozitiven učinek na razvoj otrokove inteligence.
petek, 15. junij 2007
une lenghe, un.../ en jezik, ena...
In Burgenland - 50km di Viene - uns 41000 personis a fevelin une lenghe di minorance, 24000 il crauat, 17000 l'ongjares.
Al dispiet il fat che in Austrie il marcjat di lavor al presee la cognossince di lenghis dal soreli jevat,
dome 30% dai crauats e ongjares a fevelin in cjase inte lenghe dai lor vons.
Österreich = deutsch, Italia = italiano?
Na Gradiscanskem - 50km od Dunaja - govori priblizno 41000 oseb manjsinski jezik, 24000 hrvasko, 17000 madzarsko,
kljub dejstvom, da delovni trg ceni znanje "vzhodnih" jezikov,
le 30% Gradiscanskih Hrvatov in Madzarov govori s svojimi otroci v maternem jeziku.
Al dispiet il fat che in Austrie il marcjat di lavor al presee la cognossince di lenghis dal soreli jevat,
dome 30% dai crauats e ongjares a fevelin in cjase inte lenghe dai lor vons.
Österreich = deutsch, Italia = italiano?
Na Gradiscanskem - 50km od Dunaja - govori priblizno 41000 oseb manjsinski jezik, 24000 hrvasko, 17000 madzarsko,
kljub dejstvom, da delovni trg ceni znanje "vzhodnih" jezikov,
le 30% Gradiscanskih Hrvatov in Madzarov govori s svojimi otroci v maternem jeziku.
sreda, 13. junij 2007
sobota, 9. junij 2007
ΩΡΑ ΕΚΤΗ
ve ca la version origjinâl greche:
ΗΝ ΔΕ ΕΚΕΙ ΠΗΓΗ ΤΟΥ ΙΑΚΩΒ Ο ΟΥΝ ΙΗΣΟΥΣ ΚΕΚΟΠΙΑΚΩΣ ΕΚ ΤΗΣ ΟΔΟΙΠΟΡΙΑΣ ΕΚΑΘΕΖΕΤΟ ΟΥΤΩΣ ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ ΩΡΑ ΗΝ ΩΣ ΕΚΤΗ
la peraule ΕΚΤΗ (o έκτη) e vûl dî par latin SEXTA par furlan SESTE
e ΩΡΑ ΕΚΤΗ par latin SEXTA HORA
interessant ancje: dongje il poç par Vulgata: super fontem e ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ. (?)
pozabil sem še na grški izvirnik:
ΗΝ ΔΕ ΕΚΕΙ ΠΗΓΗ ΤΟΥ ΙΑΚΩΒ Ο ΟΥΝ ΙΗΣΟΥΣ ΚΕΚΟΠΙΑΚΩΣ ΕΚ ΤΗΣ ΟΔΟΙΠΟΡΙΑΣ ΕΚΑΘΕΖΕΤΟ ΟΥΤΩΣ ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ ΩΡΑ ΗΝ ΩΣ ΕΚΤΗ
beseda ΕΚΤΗ (έκτη) pomeni po latinsko SEXTA "šesta"
in
ΩΡΑ ΕΚΤΗ pa po latinsko SEXTA HORA
ΗΝ ΔΕ ΕΚΕΙ ΠΗΓΗ ΤΟΥ ΙΑΚΩΒ Ο ΟΥΝ ΙΗΣΟΥΣ ΚΕΚΟΠΙΑΚΩΣ ΕΚ ΤΗΣ ΟΔΟΙΠΟΡΙΑΣ ΕΚΑΘΕΖΕΤΟ ΟΥΤΩΣ ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ ΩΡΑ ΗΝ ΩΣ ΕΚΤΗ
la peraule ΕΚΤΗ (o έκτη) e vûl dî par latin SEXTA par furlan SESTE
e ΩΡΑ ΕΚΤΗ par latin SEXTA HORA
interessant ancje: dongje il poç par Vulgata: super fontem e ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ. (?)
pozabil sem še na grški izvirnik:
ΗΝ ΔΕ ΕΚΕΙ ΠΗΓΗ ΤΟΥ ΙΑΚΩΒ Ο ΟΥΝ ΙΗΣΟΥΣ ΚΕΚΟΠΙΑΚΩΣ ΕΚ ΤΗΣ ΟΔΟΙΠΟΡΙΑΣ ΕΚΑΘΕΖΕΤΟ ΟΥΤΩΣ ΕΠΙ ΤΗ ΠΗΓΗ ΩΡΑ ΗΝ ΩΣ ΕΚΤΗ
beseda ΕΚΤΗ (έκτη) pomeni po latinsko SEXTA "šesta"
in
ΩΡΑ ΕΚΤΗ pa po latinsko SEXTA HORA
SIESTA (Secundum Iohannem 4, 6)
In te Biblia Sacra Vulgata (IV. sec/ V. sec) si lei:
Iesus ergo fatigatus ex itinere sedebat sic super fontem hora erat quasi sexta
A ce ore „sedebat“ „Iesus“?
hora sexta !
Cussì si lei par „hora sexta“ = inglês „sixth hour“
Par sloven “šesta ura“ :
(Dalmatin 1584) Kadar je vshe Iesus truden bil od hojenja, je ſedil taku k'ſtudenzu: Inu je bilu okuli ſheſte ure.
(Chráskov prevod 1914) Jezus torej, truden od pota, kakor je bil, sede k studencu. Bilo je okoli šeste ure.
(Ekumenska izdaja 1974) Ker je bil Jezus od pota utrujen, je pri studencu kar sédel; bilo je okoli šeste ure.
(SSP3 2002) Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
Par crauat “šesta ura“
Hrvatska Biblija (KS) Isus je umoran od puta sjedio na zdencu. Bila je otprilike šesta ura.
Te Biblie di Lutar (1545):
Da nun Jesus müde war von der Reise, setzte er sich also auf den Brunnen; und es war um die sechste Stunde.
par rumen:
Biblia Cornilescu (1921; 2002) Isus, ostenit de călătorie, şedea lângă fântână. Era cam pe la ceasul al şaselea.
King James version 1611:
Jesus therefore, being wearied with his journey, sat thus on the well: and it was about the sixth hour.
RUS 1876:
Иисус, утрудившись от пути, сел у колодезя. Было около шестого часа.
Però a mi mi semee miôr la soluzion „hora sexta“ = inglês: noon, parce che „hora sexta“ e significhe „noon“=misdì
Soluzions „noon“:
Par furlan (Voltât di pre Checo prof. Placerean)
Cussì Jesù, strac pal viaç, al jere sentât dongje il poç: al jere tor misdì. (Zn 4, 6)
(GNB 1992) ..and Jesus, tired out by the trip, sat down by the well. It was about noon.
Catalan (BCI Bíblia Catalana Interconfessional) Jesús, cansat de caminar, s'assegué allí a la vora del pou. Era cap al migdia.
Basc (EAB 2004): Han zegoen Jakoben putzua delakoa. Jesus, bideaz nekaturik, putzu-ertzean eseri zen. Eguerdi ingurua zen.
neerlandês NBV 2004: Jezus was vermoeid van de reis en ging bij de bron zitten; het was rond het middaguur.
In fin dai fins:
La peraule spagnule SIESTA e diven de peraule latine SEXTA HORA.
V Vulgati-Biblia Sacra Vulgata (IV. sec/ V. sec) beremo:
Iesus ergo fatigatus ex itinere sedebat sic super fontem hora erat quasi sexta
Ob kateri uri je sedel „sedebat“ „Iesus“?
hora sexta ! (dobesedno: ura šesta)
Tako so prevedli latinsko „hora sexta“ dobesedno z "šesta ura"
Npr. po slovensko “šesta ura“ :
(Dalmatin 1584) Kadar je vshe Iesus truden bil od hojenja, je ſedil taku k'ſtudenzu: Inu je bilu okuli ſheſte ure.
(Chráskov prevod 1914) Jezus torej, truden od pota, kakor je bil, sede k studencu. Bilo je okoli šeste ure.
(Ekumenska izdaja 1974) Ker je bil Jezus od pota utrujen, je pri studencu kar sédel; bilo je okoli šeste ure.
(SSP3 2002) Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
hrvaško “šesta ura“
Hrvatska Biblija (KS) Isus je umoran od puta sjedio na zdencu. Bila je otprilike šesta ura.
V Bibliji Lutherja (1545):
Da nun Jesus müde war von der Reise, setzte er sich also auf den Brunnen; und es war um die sechste Stunde.
romunsko:
Biblia Cornilescu (1921; 2002) Isus, ostenit de călătorie, şedea lângă fântână. Era cam pe la ceasul al şaselea.
King James version 1611:
Jesus therefore, being wearied with his journey, sat thus on the well: and it was about the sixth hour.
Rusko (RUS 1876):
Иисус, утрудившись от пути, сел у колодезя. Было около шестого часа.
Toda meni se zdi boljša rešitev „hora sexta“ = opoldne, ker je „hora sexta“ pomenila opoldne.
Z „opoldne“ so prevedli:
Po furlansko (prevod prof. Checo Placereana)
Cussì Jesù, strac pal viaç, al jere sentât dongje il poç: al jere tor misdì.
(GNB 1992) ..and Jesus, tired out by the trip, sat down by the well. It was about noon.
katalonsko (BCI Bíblia Catalana Interconfessional) Jesús, cansat de caminar, s'assegué allí a la vora del pou. Era cap al migdia.
Baskovsko (EAB 2004): Han zegoen Jakoben putzua delakoa. Jesus, bideaz nekaturik, putzu-ertzean eseri zen. Eguerdi ingurua zen.
nizozemsko NBV 2004: Jezus was vermoeid van de reis en ging bij de bron zitten; het was rond het middaguur.
Konec koncev
pride znana španska beseda SIESTA prav iz te obravnavane latinske SEXTA HORA.
četrtek, 7. junij 2007
cence clime / brez klime
Cussì Jesù, strac pal viaç, al jere sentât dongje il poç: al jere tor misdì. (Zn 4, 6)
Jesù al lave a pît, vuê o doprìn la machine.
Ma viazâ dut il dì in machine e je une altre robe (cence clime!), cussì masse strac pal
viaç no soi bon di scrivi.
Cualchi chilometri denant di Clanfurt si sin fermâts a Maria Saal/Gospa Sveta, un lûc mitic e simbolic pe storie dal popul sloven. Purtrup dome a cent metris dal lûc storic si cjate un grant centri logjistic de aziende Spar.
Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. (Jn 4,6)
Jezus je šel peš, danes se poslužimo avtomobilov.
Toda potovati celi ljubi dan z avtomobilom (brez klime!) je nekaj čisto drugega, tako preveč utrujen nisem v stanju kaj pametnega napisati.
Nekaj kilometrov pred Celovcem smo se ustavili pri Gospej Sveti, kraj mitov in simbolike za slovenski narod.
Žal samo dobrih nekaj sto metrov stran stoji velik logistični center podjetja Spar.
Jesù al lave a pît, vuê o doprìn la machine.
Ma viazâ dut il dì in machine e je une altre robe (cence clime!), cussì masse strac pal
viaç no soi bon di scrivi.
Cualchi chilometri denant di Clanfurt si sin fermâts a Maria Saal/Gospa Sveta, un lûc mitic e simbolic pe storie dal popul sloven. Purtrup dome a cent metris dal lûc storic si cjate un grant centri logjistic de aziende Spar.
Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. (Jn 4,6)
Jezus je šel peš, danes se poslužimo avtomobilov.
Toda potovati celi ljubi dan z avtomobilom (brez klime!) je nekaj čisto drugega, tako preveč utrujen nisem v stanju kaj pametnega napisati.
Nekaj kilometrov pred Celovcem smo se ustavili pri Gospej Sveti, kraj mitov in simbolike za slovenski narod.
Žal samo dobrih nekaj sto metrov stran stoji velik logistični center podjetja Spar.
torek, 5. junij 2007
lat danês / dansko mleko
I austriacs si armin, si furnin, si difindin –
parcè, sono cence riservis?
No, a àn scletementri pôre di un incident nucleâr.
Jo mi visi ancjemò ben che tal 1986 la centrâl atomiche di Cernobil in Ucraine e provocà l’incident nucleâr plui grâf de storie. Mi visi ancje che pôc dopo a Berlin ducj o bevevin lat
danês – al jere mancul intosseât (almancul lu disevin).
Però vuê no ai pôre di un incident nucleâr, i austriacs invezit sì.
Tes scuelis maternis a tignin in sâl (in deposit) par ogni frut
une medisine cuintri la radiazion potenziâl par scjampâ il pericul imagjinari
o reâl.
E il lat danês?
Avstrijci se oborožujejo, se zalagajo, se branijo –
zakaj, so brez rezerv?
Ne, enostavno se bojijo jedrske nesreče.
Spominjam se še dobro, ko je leta 1986 zgorela jedrska centrala Černobil, ki je povzročila
najhujšo jedrsko nesrečo doslej. Spominjam se tudi, da smo takrat vsi v Berlinu pili dansko mleko – bilo je manj onesnaženo (vsaj so tako govorili).
Danes se ne bojim jedrske nesreče, medtem ko Avstrijci da.
V otroških vrtcih držijo za vsakega otroka na zalogi zdravilo proti morebitnemu sevanju, da bi
ušli namišljeni ali resnični nevarnosti.
Kaj pa dansko mleko?
parcè, sono cence riservis?
No, a àn scletementri pôre di un incident nucleâr.
Jo mi visi ancjemò ben che tal 1986 la centrâl atomiche di Cernobil in Ucraine e provocà l’incident nucleâr plui grâf de storie. Mi visi ancje che pôc dopo a Berlin ducj o bevevin lat
danês – al jere mancul intosseât (almancul lu disevin).
Però vuê no ai pôre di un incident nucleâr, i austriacs invezit sì.
Tes scuelis maternis a tignin in sâl (in deposit) par ogni frut
une medisine cuintri la radiazion potenziâl par scjampâ il pericul imagjinari
o reâl.
E il lat danês?
Avstrijci se oborožujejo, se zalagajo, se branijo –
zakaj, so brez rezerv?
Ne, enostavno se bojijo jedrske nesreče.
Spominjam se še dobro, ko je leta 1986 zgorela jedrska centrala Černobil, ki je povzročila
najhujšo jedrsko nesrečo doslej. Spominjam se tudi, da smo takrat vsi v Berlinu pili dansko mleko – bilo je manj onesnaženo (vsaj so tako govorili).
Danes se ne bojim jedrske nesreče, medtem ko Avstrijci da.
V otroških vrtcih držijo za vsakega otroka na zalogi zdravilo proti morebitnemu sevanju, da bi
ušli namišljeni ali resnični nevarnosti.
Kaj pa dansko mleko?
nedelja, 3. junij 2007
Il borc di Kluki / vas Kluki
La lenghe latine e je une lenghe muarte, e je lade pôc a pôc e cul timp, no in maniere brutâl,
si è trasformade in diviersis lenghis modernis, feveladis ancjemò vuê, p.e. il furlan.
Altris lenghis a lavin sot il bâr in mût violent. In cierts câs o vin ancjemò testimonis de lôr muart, testimonis che a àn ancjemò cognossût e fevelât cul ultin rapresentant de lenghe denant de sô fin.
Cognossût al è il câs di Tuone Udaina Burbur (par talian: Antonio Udina) che al jere l'ultin che al fevelave il dalmat (dalmatic). La sô lenghe al tirà jù il lenghist talian Matteo Giulio Bartoli tal 1897. Burbur al murì dome un an dopo tal 1898, copât di une mine tereste che e copà ancje la viele lenghe de isule di Velie (Krk).
Un altri câs, mancul cognossût, e il câs dal slovinzi, une lenghe sclave, fevelade in Pomeranie, la regjon a nord est di Berlin.
I ultins fevelants di chest lengaç a viverin cun ogni probabilitât tal borc di Kluki tai contôrs dal lât Lebsko (par polac Jezioro Łebsko, par todesc Lebasee) e tal 1945 a ciririn di scjampâ de Armade Rosse viers il soreli a mont. In cuâl paîs al murì l’ultin fevelant, no lu sa nissun.
Tal 1957 lenghiscj di Varsavie a rivarin adore di ingrumâ tal borc di Kluki inmò 140 peraulis slovinziis. Dome dopo cinc agns tal 1963 a screarin il museu al viert de culture (muarte) slovinzie.
Furlans tignît dûr!
Latinski jezik je mrtev jezik, povozilo ga je kolo časa, počasi, ne na nasilni način,
preoblikoval se je v razne sodobne jezike, ki jih govorijo še danes, npr. furlanščino.
Drugi jeziki niso imeli te sreče in so odšli za vedno na nasilni način.
V nekaterih primerih so to smrt pospremile priče, ki so tudi poznale in govorile z zadnjimi
predstavniki jezika, ki je stal pred svojim dokončnim izginotenjem.
Poznan je primer Tuone Udaine Burbur (po italijansko: Antonio Udina), ki je bil zadnji govorec starega romanskega dalmatinskega jezika (ali staro dalmatskega). Njegov jezik je zapisal italijanski jezikoslovec Matteo Giulio Bartoli v letu 1897. Protipehotna zemeljska mina je bila samo eno leto kasneje leta 1898 usodna za Burburja in je obenem izbrisala za vedno stari jezik, ki se je še govoril na otoku Krk.
Drugi primer, manj znani, je primer slovinščine, slovanskega jezika, ki se je govoril v Pomorju (ali Pomeraniji, polsko Pomorze, nemško Pommern) na širšem območju severnovzhodno od Berlina.
Zadnji govorci tega jezika so živeli najverjetneje v vasi Kluki v bližini Lebskega jezera (polsko Jezioro Łebsko, nemško Lebasee). V letu 1945 so ti poskušali bežati pred Rdečo Armado in pred novo polsko oblastjo proti zahodu. V katerem kraju je umrl zadnji govorec in z njim vred še jezik, nihče ne ve. Leta 1957 je varšavskim jezikoslovcem v vasi Kluki uspelo še nabrati 140 slovinskih besed. Samo pet let kasneje leta 1963 so polske oblasti ustanovili muzej na prostem o slovinski kulturi.
Vztrajajte Furlani pri svojem jeziku!
si è trasformade in diviersis lenghis modernis, feveladis ancjemò vuê, p.e. il furlan.
Altris lenghis a lavin sot il bâr in mût violent. In cierts câs o vin ancjemò testimonis de lôr muart, testimonis che a àn ancjemò cognossût e fevelât cul ultin rapresentant de lenghe denant de sô fin.
Cognossût al è il câs di Tuone Udaina Burbur (par talian: Antonio Udina) che al jere l'ultin che al fevelave il dalmat (dalmatic). La sô lenghe al tirà jù il lenghist talian Matteo Giulio Bartoli tal 1897. Burbur al murì dome un an dopo tal 1898, copât di une mine tereste che e copà ancje la viele lenghe de isule di Velie (Krk).
Un altri câs, mancul cognossût, e il câs dal slovinzi, une lenghe sclave, fevelade in Pomeranie, la regjon a nord est di Berlin.
I ultins fevelants di chest lengaç a viverin cun ogni probabilitât tal borc di Kluki tai contôrs dal lât Lebsko (par polac Jezioro Łebsko, par todesc Lebasee) e tal 1945 a ciririn di scjampâ de Armade Rosse viers il soreli a mont. In cuâl paîs al murì l’ultin fevelant, no lu sa nissun.
Tal 1957 lenghiscj di Varsavie a rivarin adore di ingrumâ tal borc di Kluki inmò 140 peraulis slovinziis. Dome dopo cinc agns tal 1963 a screarin il museu al viert de culture (muarte) slovinzie.
Furlans tignît dûr!
Latinski jezik je mrtev jezik, povozilo ga je kolo časa, počasi, ne na nasilni način,
preoblikoval se je v razne sodobne jezike, ki jih govorijo še danes, npr. furlanščino.
Drugi jeziki niso imeli te sreče in so odšli za vedno na nasilni način.
V nekaterih primerih so to smrt pospremile priče, ki so tudi poznale in govorile z zadnjimi
predstavniki jezika, ki je stal pred svojim dokončnim izginotenjem.
Poznan je primer Tuone Udaine Burbur (po italijansko: Antonio Udina), ki je bil zadnji govorec starega romanskega dalmatinskega jezika (ali staro dalmatskega). Njegov jezik je zapisal italijanski jezikoslovec Matteo Giulio Bartoli v letu 1897. Protipehotna zemeljska mina je bila samo eno leto kasneje leta 1898 usodna za Burburja in je obenem izbrisala za vedno stari jezik, ki se je še govoril na otoku Krk.
Drugi primer, manj znani, je primer slovinščine, slovanskega jezika, ki se je govoril v Pomorju (ali Pomeraniji, polsko Pomorze, nemško Pommern) na širšem območju severnovzhodno od Berlina.
Zadnji govorci tega jezika so živeli najverjetneje v vasi Kluki v bližini Lebskega jezera (polsko Jezioro Łebsko, nemško Lebasee). V letu 1945 so ti poskušali bežati pred Rdečo Armado in pred novo polsko oblastjo proti zahodu. V katerem kraju je umrl zadnji govorec in z njim vred še jezik, nihče ne ve. Leta 1957 je varšavskim jezikoslovcem v vasi Kluki uspelo še nabrati 140 slovinskih besed. Samo pet let kasneje leta 1963 so polske oblasti ustanovili muzej na prostem o slovinski kulturi.
Vztrajajte Furlani pri svojem jeziku!
sobota, 2. junij 2007
petek, 1. junij 2007
vinars / petek
Agns indaûr dopo finît la scuele, o ai decidût di no
jentrâ tal zîr cence fin de vore di ogni dì.
Al varès di vê un viêr tal cjâf, che si jeve dal jet denant dì e
al côr in premure ogni dì a une vore che no i plâs,
dome par fâ bêçs e par podê meti alc sot i dincj.
O pensavi cussì e par agns al lave ben.
Vuê o jevi a buinore, o mangji in premure e vie a vore, grazie a diu, al è Vinars!
La peraule rumene “vinars” e vûl dî par furlan „sgnape, cognac“ e diven di „vin“ (vin) + „ars“ (brusât) dopo la peraule todescje “Branntwein”.
Leta nazaj po končani šoli, sem se odločil, da se ne bom prepustil neskončnemu krogu
vsakodnevne službe. Nima vse pospravljeno, ki vstaja pred zoro in beži vsak dan na posel, ki mu povrhu
nič ne diši, samo zaradi denarja, da bo lahko dal nekaj pod zob.
Tako sem mislil in leta je šlo dobro.
Danes sem se zjutraj dvignil, na hitro kaj pojedel in na šiht, hvala bogu, danes je petek!
Po furlansko pomeni petek „vinars“, vinars pa po romunsko pomeni „žganje“ od „vin“ (vino) + „ars“ (žgan) tvorjeno po zgledu nemške besede “Branntwein”.
jentrâ tal zîr cence fin de vore di ogni dì.
Al varès di vê un viêr tal cjâf, che si jeve dal jet denant dì e
al côr in premure ogni dì a une vore che no i plâs,
dome par fâ bêçs e par podê meti alc sot i dincj.
O pensavi cussì e par agns al lave ben.
Vuê o jevi a buinore, o mangji in premure e vie a vore, grazie a diu, al è Vinars!
La peraule rumene “vinars” e vûl dî par furlan „sgnape, cognac“ e diven di „vin“ (vin) + „ars“ (brusât) dopo la peraule todescje “Branntwein”.
Leta nazaj po končani šoli, sem se odločil, da se ne bom prepustil neskončnemu krogu
vsakodnevne službe. Nima vse pospravljeno, ki vstaja pred zoro in beži vsak dan na posel, ki mu povrhu
nič ne diši, samo zaradi denarja, da bo lahko dal nekaj pod zob.
Tako sem mislil in leta je šlo dobro.
Danes sem se zjutraj dvignil, na hitro kaj pojedel in na šiht, hvala bogu, danes je petek!
Po furlansko pomeni petek „vinars“, vinars pa po romunsko pomeni „žganje“ od „vin“ (vino) + „ars“ (žgan) tvorjeno po zgledu nemške besede “Branntwein”.
Naročite se na:
Objave (Atom)
