nedelja, 2. avgust 2009

La ipotesi Kurgan / Kurganska hipoteza

Il furlan e il sloven a àn la istesse stra-none tant che la lenghe hindu o pashtu in Afghanistan o sedi il todesc o celtic. Il materiâl il vocabolari vieri di base, i numârs e ancje la struture gramaticâl al è scuasit dal dut identiche, se o lin indaûr doi trê mil agns – se o pensì ae lenghe dai Romans o al sanscirt la lenghe cultiche indiane.
Za dal principi de indoeuropeistiche (1800-1850), la sience su la lenghe indoeuropeane, i lenghiscj a pensin che la patrie prestoriche e jere inte Europe di Soreli Jevât, a nord dal Mâr Neri, parce che chest al spiege al miôr il stât storic e ancje il stât atuâl che al mostre une presince dai popui indoeuropeans cussì te Europe a Mont che ancje a Soreli Jevât fin Indie (il sanscrit) e Chine (il tocaric).
Une localizazion detaiade no je pussibile, parce che i dâts arceologjics no nus disin in ce lenghe a fevelavin lis rapresentants di une culture. Ancje vuê o vin il câs cuant che i individuis di une culture, disìn la culture mitteleuropeane a fevelin diviersis lenghis e anzit une vore diviersis se si impensin dome dal ongjarês e lu metin a confront cul furlan e sloven.
Al presint o scugnìn considerâ dôs teoriis, une e fevele de patrie anatoliche chê altre de ipotesi kurgane.
La ipotesi Kurgan (de peraule turche Kurgan »cjistiel«) al vûl peâ i dâts archeolgjichis, la culture kurgane cul popul ipotetic i indoeuropeans che secont cheste teorie a viverin al nord dal Mâr Caspic.
A pro di cheste teorie o podìn contâ sù che cu la lôr organizazion sociâl di int nomadiche o seminomadiche a rivavin adore a slargjâsi une vore a svelt viers la Europe, parce che a doprarin za il cjaval e altris vantaçs cjapâts sù dai popui altaics des stepis asiatichis.
Ancje se a viverin dongje des stepis asiatichis a forin di tip europeide alore no partignissin al grup altaic.
Cuintri dut chest al fevele che lis lenghis indoeuropeanis a àn cognossût dal principi la terminologjie che si lee ae agriculture, e a àn mancul peraulis che si lein al mût di vivi nomadic.
Chest ultin al da sosten a une patrie primarie in Anatolie, parce che la Anatolie si lee al centri de agriculture al Medi Orient.
A pro de teorie anatoliche al fevele la cognossince de agriculture che tant che lu savìn di sigûr il lûc di nassince de agriculture al jere propit il Medi Orient alore dongje o un po al sud de Anatolie dulà o vin ancje un testimoni de presince indoeuropeane ven a stâi il popul i itits un popul indoeuropean che al abitave la part centrâl de Anatolie tal secont mileni a. Crist (al soreli jevât dal cjâf lûc Ankara di vuê). E propit li in Anatolie a àn cjatât i tescj plui vieris scrits intune lenghe indoeuropeane.


Kurganska hipoteza
Že od začetka indoeuropeistike, znanosti o naših daljnih prednikov, se predpostavlja izhodišče nekje na vzhodu Evrope, ker to najbolj razloži zgodovinsko in tudi današnje stanje, ki kaže razširitev v Zahodno Evropo in širitev vse do Indije, ter na sever.
Točna lokalizacija tega pranaroda ni mogoče, ker ne moremo arheološke najdbe pripisati nekem jezikovnem rekonstruktom, domnevni indoevropščini, ki naj bi bila skupna prababica. tako slovenščini, furlanščini, irščini, italijanščini ali jezikom hindi in paštu.
Tekmujeta trenutno domneva o anatolski pradomovini proti kurganski domnevi.
Kurganska hipoteza povezuje arheološke najdbe, ki jo arheologi imenujejo kurgansko kulturo z praindoevropejci, ti naj bi živeli severno od Kaspijskega morja.
Za Kurgansko teorijo govori, da je bila ta kultura polnomadska in se s tem lahko hitro širila, uporabljala je konja in poznala, ker je bila v stisku z altajskimi nomadskimi narodi, tudi način stepskega živjenja. Torej imeli so uspešni način za širitev.
Večina pripadnikov te kulture je kazalo značilnosti evropeidne rase, samo naprej na vzhodu se pojavi tudi mongoloidni tip.
Proti govori, da indoevropski jeziki kažejo na razvito terminologijo zgodnjega poljedeljstva, to se pa ne ujame z polnomadskim kurganskim narodom.
V prid Anatolske pradomovine navajajo prav to, poznavanje poljedeljstva, ki je imelo svoje zgodovinsko središče na Bližnjem Vzhodu. Prav v Anatoliji pa so odkrili v začetku 20. st. tudi indoevropski narod, Hetite. Prav od tam izvirajo tudi najstarejša besedila v nekem indoevropskem jeziku.

sreda, 15. julij 2009

La lenghe uiguriche / ujgurščina

Cualchidun al à sintût in chescj dîs pe prime volte de esistence dal popul de divignince turche/turchiche ven a stâi i uigûrs tal nord de Cine. Interessant che la lenghe di chest popul – o fevelìn di 10 milions di fevelants di cheste lenghe che si fevele no nome in Cine, ma ancje in Kazakhstan e ancje in altris paîs di cheste regjon – e vonde dongje fin vuê ae lenghe turche che si fevele in Turchie. Al prin cuc no parce che i uigûrs a doprin la scrite arabe, ma al esist ancje une variant in scrite turche latine, e chi si viôt subit che si trate di parincj, prin di dut cjalait ai numârs. Anzit si pues dî che i uigûrs si cjatin fin vuê sul teritori dal vieri centri storic dai turcs:

TURC – UIGURIC
1-10
bir bir
iki ikki
üç üq
dört tört
beş bex (bash)
altI alte
yedi yet'te
sekiz sekkiz
dokuz tokh'khuz
on on

11 on bir on bir
12 on iki on ikki
20 yirmi yigrime
30 otuz ottuz
40 kirk khirkh (qirq)
50 eli ellik
60 altmış atmix (atmish)
70 yetmiş yetmix (yetmish)
80 seksen seksen
90 doksan tokhsen
100 yüz yüz
200 iki yüz ikki yüz

O ancjemò chestis frasis di base che a mostrin ancje la strente parintât tra l'uigur e l'uzbec:
Turc – uiguric – uzbec - furlan - sloven
gün – kun – küni - dì – dan
bir gün – bir kun – bir küni - une dì, une volte – nekega dne
evde yok - oyde yokh - öyde yok – nol è in cjase – ni doma

dedi – dedi – dedi - al à dit – je rekel
cevap verdi – javap berdi – jawap berdi - al à rispuindût – je odgovoril
sen – sen – sen - tu – ti (pronon)


ujgurščina


Marsikdo je v teh dni prvič slišal za Ujgure, turški narod na severozahodu Kitajske.
Zanimivo je, da je jezik tega naroda s približno 10 milijonov govorcev, ki se ne govori samo na Kitajskem, zelo podoben in soroden turščini, ki jo govorijo v Turčiji. Na prvi pogled mogoče ne, kajti Ujguri uporabljajo arabsko pisavo kot so to tudi storili (osmanski) Turki do konca prve svetovne vojne. Če primerjamo na primer številke, je ozko sorodstvo več kot očitno. Številke od 1-5 se ponavadi dobro ohranijo in lahko odkrijejo, dokazujejo sorodstvo tudi tam, kjer to na prvi pogled ni očitno kot npr. madžarščina v primerjavi s finščino. Ujguri se še danes nahajajo na področju, kjer so bivali pra-turki.

Turško – ujgursko
1-10
bir bir
iki ikki
üç üq
dört tört
beş bex (bash)
altI alte
yedi yet'te
sekiz sekkiz
dokuz tokh'khuz
on on

11 on bir on bir
12 on iki on ikki
20 yirmi yigrime
30 otuz ottuz
40 kirk khirkh (qirq)
50 eli ellik
60 altmış atmix (atmish)
70 yetmiş yetmix (yetmish)
80 seksen seksen
90 doksan tokhsen
100 yüz yüz
200 iki yüz ikki yüz

Pa še nekaj primerjav tudi z uzbeškimi primeri:
Turško – ujgursko – uzbeško - furlansko - slovensko
gün – kun – küni - dì – dan
bir gün – bir kun – bir küni - une dì, une volte – nekega dne
evde yok - oyde yokh - öyde yok – nol è in cjase – ni doma

dedi – dedi – dedi - al à dit – je rekel
cevap verdi – javap berdi – jawap berdi - al à rispuindût – je odgovoril
sen – sen – sen - tu – ti (pronon)

torek, 7. julij 2009

Asterix nol fevele par furlan / Asterix ne govori furlansko



Asterix al è stât bielzà voltât par retoroman o miôr par romanç la lenghe normalizade, un costrut di une lenghe scrite, e ancjemò par sursilvan e vallader, doi dialets fevelâts e vonde diferents, anzit il sursilvan al è un dialet periferic al soreli a mont dai Grisons, se o volìn o podìn clamâlu ancje il cuintripont al furlan che si cjate te periferie al soreli jevât.
A àn voltât l'Asterix par scuasit ducj i dialets todescj, ancje par berlinês o vienês – scuasit ogni borc un po plui grant al à il so Asterix.
Chi l'esempli retoroman
romanç
Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Cjale ae version sursilvane, il sursilvan nol cognòs la inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
sursilvan camps
vallader: champs
furlan: cjamps

E Asterix par furlan?
Nô o sin tal 50 denant di Crist. Dute la Galie e je ocupade dai Romans..Dute? No!...
Une borgade de Armoriche ....

Asterix ne govori furlansko

Asterixa so prevedli v skoraj vsak živi ali neživi jezik ali narečje, takorekoč vsaka vas ima svojo Asterix verzijo, tako so strip prevedli tudi v retoromanščino, torej v romanč, umetni stvor pisane retoromanščine, in še v dva druga narečja, ki se govorita na jugu Švice jezika sursilvan in vallader.
Sursilvan zavzema posebno mesto v tej retoromanski skupini, nenazadnje zato ker se nahaja na zahodnem obrobju, nekako nasprotje furlanščini, ki se nahaja na vzhodnem obrobju domnevno iste skupine.

Evo v romanščini

Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Tu imamo tudi primer sursilvanske posebnosti, ki ohranja v nasprotju z drugimi retoromanskimi jeziki še latinsko vzglasje v položaju K, C pred A-jem:
sursilvan camps
vallader: champs
furlansko: cjamps

torek, 23. junij 2009

La grafie iliriche / ilirska pisava


"Danica ilirska" la riviste dai iliriscj /časopis iliristov

La grafie moderne de lenghe slovene si lee al timp de nassite de nazion slovene di vuê ven a stâi al timp pôc prin de rivoluzion dal Març 1848. In chest timp si jevarin lis primis vôs politichis a pro di une patrie slave o miôr jugo-slave cu la idee di unî i cravuats, serp e slovens che a viverin in chel timp ancjemò sot la viere monarchie austro-ongjariche. Un dai protagoniscj di chel moviment clamât “ilirisim/ilirizem/ilirizam” (che no a nuie a ce fâ cul popul antîc protoalbanês) al fo il cravuat Ljudevit Gaj che al veve screât a Budapest la grafie moderne dal cravuat la cussìclamade “Gajica” sul model cec cu lis pipis innomenadis č, š, ž ev.i.
Par Gaj e tancj altris inteletuâi dal moviment iliric i slovens e cravuats a partignissin a chel istès popul, cuntune lenghe comune la lenghe iliriche (lingua Illyrica, illyrische Sprache) ven a stâi il serp-cravuat, tal istès timp si dinee al sloven il fat di jessi une lenghe, si riten il sloven tant che se fos dome un dialet che al ven dome fevelât.
La plui part dai slovens e serps no jerin masse dacuardi e no àn acetât chê idee, cussì ancje il nestri poete France Prešeren parce che no volevin molâ la lenghe slovene. Alore ca di noaltris and’jerin slovens e antislovens cuntune discussion simile a chê che si davuelç vuê in Friûl. Batais di ogni sorte.
La lenghe slovene e veve passât ancje chest periodi e si dopre ancjemò vuê, però tant che une relicuie vive di chel timp de idee iliriche-cravuate molâ il sloven sì e no, e je propit la nestre grafie slovene atuâl che difat e je la grafie “iliriche”. La grafie moderne slovene e cussì scuasit identiche cun la grafie cravuate e cussì nuie strani che il sloven scrit al è une vore plui dongje al cravuat che no la lenghe fevelade.
La nestre biele relicuie la grafie iliriche cu lis pipis però no à vût (no à) masse sucès in Friûl.


ilirska pisava

Črkopis slovenščine izvira iz časa rojstva moderne slovenske nacije, torej v obdobje pred marčevsko revolucijo (1848). V tem času so se prvič pojavile politične misli o neki slovanski ali južnoslovanski krajini, v kateri naj bi živeli Slovenci, Hrvatje in Srbi, seveda najprej vsi lepo znotraj Avstroogrske.
Eden od pomembnih gibanj je bilo ilirsko, Hrvat Ljudevit Gaj, ki je bil med drugim tudi poslanec v madžarski skupščini, je izdelal v Budimpešti naš črkopis in osnovo za pravopis “Gajico” na osnovi češkega pravopisa. Sam je uvedel nekaj novosti, npr. LJ in NJ, torej po Gaju Ljubljana, Bohinj itd..
Za Gaja in druge predstavnike ilirizma Slovenci in Hrvatje pripadajo istemu narodu z enim samim jezikom ilirščino, ki je bila nič drugega kot hrvaščina (lingua Illyrica, illyrische Sprache) in nima nič opraviti z antičnim ljudstvom Ilirov, slovenščina naj bi bila na nivoju narečja kot neka pogovorna različica
Večina Slovencev in Srbov ni sprejela te zamisli, tako tudi France Prešeren, kajti hoteli so ohraniti svoj jezik. Slovenščina je šla skozi to obdobje in preživela, toda kot nek spominek na ta ilirsko-hrvaški čas z vprašanjem opustiti slovenščino v prid hrvaščine da ali ne je nam ostala ilirska pisava, ki je dejansko hrvaška in pisno slovenščino približala hrvaščini. Mislim pa, ne glede na to čigava je kreacija češka ali hrvaška, je treba priznati, da je ta pisava vseeno najprimernejša za zapis slovenščine, trdil bi celo, da je naša Gajeva različica celo izboljšek češkega izvirnika.

torek, 9. junij 2009

La Danau, Viene e il Dniepri / Donava, Dunaj in Dnjepr

Vuê - îr o rivi in ritart - si lei sui zornâi dut su lis elezions europeanis. Par dî la veretât ancje – par plasê- jo no viôt il sens di chestis elezions. Si trate di robis europeanis, ducj però, e jo pues fevelâ dome pe situazion slovene, ongjare e austriache, ducj però a fevelin di problemis de politiche interne tant che se a fossin elezions pal parlament sloven, ongjarês o austriac. Alore un grum di campagnis eletorâls e infin mandâ un doi deputâts a Brussel o nancje chest.
Alore miôr fevelâ di alc altri disìn il non dal grant flum european la Danau, la grande Danau (forsit dal todesc Donau??).

Lis etimologjiis di diviers nons di flums/aghis dal soreli jevât si spiegin dispès cuntun origjin celtic o iranic, p.e. Dniepri, Dniestr, Doniec opûr Don si spiegin cu la lenghe dai sîts (Scythi) une popolazion di origjin iraniche la lôr lenghe magari cussì no no si je mantignude.
Cussì no je dal dut sclaride la etimologjie dal non dal nestri plui grant flum, la Danau (lat. Danubius). Tes lenghis slavis modernis o cjatin diviers nons: sloven Donava, serp cravuat Dunav, ma tal polac, slovac, cec e rus o vin Dunaj. Si pense che la peraule vieri slave e jere dome DUNAJ tant che tal rus, ma ancje i slovens no le àn dal dut dismenteade cheste peraule cussì noaltris o clamìn la capitâl austriache propit cun chest non DUNAJ.
E Dunaj al fo il non dal vieri grant flum dai proto-slâfs te lôr viere patrie che si cjatave tor dal flum Dniepr e ancjemò plui a soreli jevât, Dunaj al jere il non dal flum Dniepr, dopo stramudâts al soreli a mont i slâfs e ancje i slovens a vevin puartât cun se il vieri non Dunaj ven a stâi il non dal lôr vieri flum Dniepr cussì si pues dî che la etnogjenesi dai slovens si plate propit tal non atuâl de capitâl austriache.


Donava, Dunaj in Dnjepr

Mnogo imen rek, predvsem na vzhodu, se razlaga z iranskim ali keltskim izvorom, npr. Dnjepr, Dnjestr, Donjec, Don, kajtri na tem območju je delovalo bojevito iransko ljudstvo Skitov (Scythi). Ne dokonca rešeno je tudi ime naše največje reke Donave (latinsko Danubius). V modernih slovanskih jezikih imamo različna poimenovanja: srb. hrv. Dunav, polj, slovaško, češ in rusko pa imamo Dunaj, tako kot mi, samo da smo ime naprej prenesli na avstrijsko glavno mesto. In DUNAJ naj bi imenovali Slovani v pradomovini reko Dnjepr, po selitvi so enostavno staro ime prilagodili novi situaciji iz Dnjepra je nastala Donava. Dobro pa je tudi to, da se vse te stvari danes ne dajo več dokazati.

ponedeljek, 25. maj 2009

A mi clamavin Django / tudi mene so imenovali Django

La storie des peraulis dal timp cuant che o jeri frut cuant che o jeri a stâ a Berlin, o vevin doprât peraulis tant che “carramba, carracho” (pronunciât: Ka´raho), o vevin dit par esempli “mit Karacho” = velocementri, di corse; ma ancje “dschango” par un che al è “il capo di banda” une (frase taliane che si dopre ancje tal sloven fevelât).
Ognidun al jere un o il “dschango”, se no tu savevis cemût che si clame cualchidun tu âs dit semplicementri “Dschango”. Ducj o jerin “Dschangos” (cu la grafie todescje)- Par furlan salacor si disarès “bulo”.
Ma cul voli etimologjic ce isal e dontri vegnie cheste peraule strane no-masse-todescje.
La peraule e diven dal mont dai films- o vevin cjalât i film western e let Karl May- tant che un grum altris te lenghe todescje dai agns Setante dal secul passât, Django al è il non dal musicist innomenât di origjin zingar-sinti Django- Reinhardt che lu vevin clamât tal ambient zingar dome “Django”.
Il non sinti-rom Django al diven dal grup etnic ongjarês vuê une minorance ongjarese in Moldavie i csangó che a fevelin un dialet arcaic ongjarês, csangó al vûl dî par ongjarês “torzeant”, “vagabondât”, “bintar”.
Alore cheste e jere la mê prime peraule ongjarese, ma no lu ai savût.


tudi mene so imenovali Django

Zgodovina besed iz mojega otroštva z berlinskega predmestja, uporabljali smo besede kot “carramba, carracho”, npr. reklo se je “mit Karacho” = zelo hitro; pogosto pa tudi “dschango” za nekoga, ki je capo di banda ali preprosto čudak, posebnež .
Ker so otroci po svoje vsi posebneži, smo bili vsi “dschango”-ti, če nisi vedel, kako je komu ime, si ga pač poimenoval brez kakršnega zadržka “Dschango”. Vsi smo bili džangoti.
Z etimološkim očesom gledano se postavlja vprašanje, od kod prihaja ta beseda.
Beseda je očitno iz sveta filma kot večina drugih iz tistiga časa, gledali smo takrat veliko kavbojk in bral se je Karl May.
Gre za ime glasbenika romsko-sinti porekla Django- Reinhardt, ki so ga v domačem okolju klicali samo “Django”.
Ime iz romskega narečja sinti Django prihaja iz imena madžarske narodnosti, ki živi danes na ozemlju Moldavije, to so “csangó”, ki govorijo najstarejšo obliko madžarščine,
csangó pomeni po madžarsko “pregnani”, “ki so se odselili”, to so tisti, ki so se odselili na mejna ozemlja, tako kot uskoki v Belo krajino.
V glavnem sem ugotovil, da je bila prav to moja prva madžarska beseda.

torek, 12. maj 2009

La storie de doplece dal adietîf sloven / zgodovina slovenskega pridevnika

Salacor un pôc masse sec, teoretic par cualchidun che nol è usât o passionât di espressions lenghistichis, però o pensi cussì: se tu vûs imparâ une lenghe cualsisei al è impuartant ancje di capî la storie di cheste lenghe anzit la gramatiche storiche e jude ancje memorizâ lis strambis regulis e ecezions.
Il câs dal adietîf sloven al somee un pôc ae storie dal articul furlan che si è disvilupât dal pronon latin. I pronons si trasformin in articui, sufìs e altris struments che a segnin la categorie di jessi definitîf o indefinitîf – concret, cognossût, nomenât sì o no.
L'adietîf sloven al segne ancje la categorie definitîf o indefinitîf.
Za tal antîc slâf glesiastic (clamât ancje vieri bolgâr) – documentât e doprât tor 900 dai sants salonichês Cirîl e Metod - o vin une forme definitive e indefinitive dal adietîf, cussì ancje il sloven di vuê al puarte indenant cheste tradizion dal adietîf dopli.
indefinitîf: antîc slâf glesiastic novъ 'gnûf' > sloven nov (la semivocâl ъ (= u curte) si piert)
definitîf: antîc slâf glesiastic novъ + i = novyi > sloven novi
La forme definitive e je componude dal adietîf »novъ« = »gnûf« e dal pronon de tierce persone jь (= [ i], ja, je che al corispuint cul latin is, ea, id) = lui.
La forme definitive e je: adietîf + pronon “is, ea, id”, ven a dî un articul postponût:
o furlanizât:
indefinît: novъ = gnûf
definît: novъ 'gnûf' + i 'lui' = il gnûf
Cussì si pues dî che ancje il sloven leterari al dopre e cognòs l´articul definitîf.
L'ûs:
Imam nov avto. „O ai une gnove machine.“ = indefinitîf
Avto je nov. 'La machine e je gnove.« = al fevele dal stât „jessi gnûf”
Novi je lepši. »Chê/la gnove (machine) e je plui biele.« = une machine definitive, la gnove no chê altre la viere – infin cun altris peraulis la peraule NOVI al conten NOV »gnûf« + I »pronon che al vûl dî tal nestri câs: »machine«.
Il svilup dal adietîf sloven
Masculins/Sg
Nominatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Gjenitîv: nova + jego = novajego > sloven: nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Datîf: novu + jemu = novujemu > sloven: nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Acusatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Locatîf: nově + jemь = novějemь > sloven: nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Strumentâl: novomь + imь = novyimь > sloven: nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Il sloven che al à mantignût ancje inaltrò carateristichis arcaichis p.e. il duâl si manten dome tal sloven e tal sorp – al mostre ancje chi scuasit il stât plui vieri, gambiât dome il gjenitîf EGO > EGA (un svilup tipic des lenghis slavis dal grup sud).


zgodovina slovenskega pridevnika

Že stara cerkvena slovanščina (vbistvu gre za staro bolgarščino), prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. Stoletju okoli leta 860 rabila solunska misijonarja Ciril in Metod, je prav tako poznal določno in nedoločno obliko pridevnika.
nedoločna: st.cerkv. slovansko novъ > slovensko nov (kratki samoglasnik ъ (= kratek u) se izgubi)
določna: st.cerkv. slovansko novъ + i = novyi > sloven novi
Določna oblika je sestavljena iz pridevnika in tretje osebe osebnega zaimka jь (= [ i], ja, je , ki ustreza današnjemu »on, ona, ono« ali latinskemu is, ea, id.
Določna oblika je torej: pridevnik + zaimek »on, ona, ono«, lahko ga primerjavmo s določnim členom, ki ga pogovorna slovenščina tudi pridno rabi: ta nov, ta star itd.
novъ = nov = furlansko: gnûf
določno: novъ + i = il gnûf
Raba:
Imam nov avto. = nedoločno
Avto je nov. = gre za stanje, da je nov = nevtralno
Novi je lepši. = gre za nek določen avto za novega in ne za onega starega.

Razvoj slovenskega pridevnika na primeru moške ednine in v primerjavi:
Imen.: novъ + i = novyi > nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Rod.: nova + jego = novajego > nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Daj.: novu + jemu = novujemu > nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Tož.: novъ + i = novyi > nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Mestnik: nově + jemь = novějemь > nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Orodnik: novomь + imь = novyimь > nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Slovenščina je ohranila lepo staro stanje, spremembo imamo v rodilniku -EGO> -EGA, kar je južnoslovanski razvoj.