Živjo! Mandi!
Danes je nedelja. Vuê e je domenie.
Dobrodošli! Benvignûts!
Učimo se slovensko (furlansko)! Imparìn il sloven (il furlan)!
Dobro? Vadial ben?
Ne, danes ne, zdaj žal nimam časa. »No, vuê no, cumò purtrop no ai timp.«
Poglej ven! Cjale difûr!
Kako lepo vreme! Ce biel timp!
Vidimo se jutri! Si viodìn doman!
I. la pronunciazion / izgovor
c = furl. »z« tant che »zucar«
č = furl. »ç«
s = furl. »s, ss« tant che »jessi«
š = tant che talian »sc» denant di »i,e« p.e. »sci«
z = furl. »-s-» p.e. »rose«
ž = tant che francês »j« p.e. »jour«
II. salûts / pozdravi
dober dan! bundì!
dober večer! buine sere!
lahko noč! buinegnot!
tu par tu (saludâ e lassâsi)
živjo / zdravo! mandi/ maman !
si viodìn! vidimo se!
III. peraulis/ besede
danes – vuê
je – al è // 3. sg di BITI »jessi«
nedelja – domenie // < ne + delati 'no+lavorâ', parcè che no si lavore, biele etimologjie
dobrodošli! - benvignûts! // dobro – ben + došli »vignûts«
učimo se – imparâ, cjapâ sù // dal verp UČITI »insegnâ« + SE »-si« riflessîf
slovensko – sloven / par sloven
furlansko – furlan / par furlan
dobro – ben //
masc. dober, fem. dobra, neutr. dobro = masc. bon, fem. buine
ne – no
zdaj (averbi) – cumò
žal (averbi) - purtrop
nimam – no ai // < ne »no« + imam »ai« dal verp IMETI »vê«
čas (masc) – timp
poglej – cjale // imperat. di POGLEDATI »dâ un cuc, cjalâ«
ven (averbi) - difûr
kako – ce, cemût
lepo (neutrum) – biel // lep, lepa, lepo = biel, biele
vreme (neutr.) - timp
vidimo se (rifl.) – viodisi // riflessîf di VIDETI »viodi«
jutri (averbi) - doman
IV.
gramatiche / slovnica
NON / SAMOSTALNIK
------------------------------
a) Il sloven al cognòs trê gjenars (masc., fem., neutr.) tant che il latin:
p.e.
DOBER = BONUS
DOBRA = BONA
DOBRO = BONUM
b) Il sloven al à conservât ancje il duâl, lu doprin pocjis lenghis, p.e. l'arap, sanscrit;
cussì o vin trê numars: sing, duâl, plurâl.
c) la declinazion cui sufìs tant che tal latin:
o vin 6 câs: nominatîf, gjenitîf, datîf, acusatîf, locatîf, strumentâl
VERP / GLAGOL
-----------------------
BITI »jessi«
Sg
SG1 (jaz) sem - (jo) o soi
SG2 (ti) si - (tu) tu sês
SG3 (on, ona, ono) je – (lui) al è / (jê) e je
Dual
D1 (midva, medve) sva - (doi personis) o sin
D2 (vidva, vedve) sta – (doi) o sês
D3 (onadva, onedve) sta – (doi) a son
PL
PL1 (mi) smo – (noaltris, nô) o sin
PL2 (vi, Vi) ste - (voaltris, vô, Vô) o sês
PL3 (oni, one, ona) so - (lôr) a son
UČITI
inf – ITI (III.)
SG
uči-m
uči-š
uči
D
uči-va
uči-ta
uči-ta
PL
uči-mo
uči-te
uči-jo
nedelja, 10. februar 2008
clicadôrs / klikači
O riten che la radio e vâl plui de television, cui che al cjale la television pal solit al restarà malapaiât, une specie di narcosi o ipnosi, o cjali la television te sperance e ilusion di cjatâ alc di miôr o mancul inutil di chest che si stâ cjalant, il zapping di ogni dì, il piês di dut.
Critic ancje il zapping te rêt, pal ultin o soi colpevul ancje jo, ma vualtris clicadôrs e zapers o zapadôrs clicait pûr,
ve ca us met une lezion, la prime, ma prin la version slovene:
Sem mnenja, da je radio več vreden kot televizija. Kdor gleda televizijo je prej ali slej razočaran, neke vrste omame, gledati televizijo v upanju najti kaj pametnega ali boljšega kot na danem programu, vsakodnevni zapping ali menjavanje programov, najslabše.
Podobno je tudi spletni zapping (z miško namesto z daljincem), za zadnje sem sokriv tudi jaz, toda klikači ali zaperji klikajte le naprej,
tu imate jezikovno vajo, prvo (v prvi vrsti za učenje slovenščine, lahko pa seveda tudi obratno) :
Critic ancje il zapping te rêt, pal ultin o soi colpevul ancje jo, ma vualtris clicadôrs e zapers o zapadôrs clicait pûr,
ve ca us met une lezion, la prime, ma prin la version slovene:
Sem mnenja, da je radio več vreden kot televizija. Kdor gleda televizijo je prej ali slej razočaran, neke vrste omame, gledati televizijo v upanju najti kaj pametnega ali boljšega kot na danem programu, vsakodnevni zapping ali menjavanje programov, najslabše.
Podobno je tudi spletni zapping (z miško namesto z daljincem), za zadnje sem sokriv tudi jaz, toda klikači ali zaperji klikajte le naprej,
tu imate jezikovno vajo, prvo (v prvi vrsti za učenje slovenščine, lahko pa seveda tudi obratno) :
četrtek, 7. februar 2008
fraris / bratje
Vuê dopo la partide di balon Austrie-Gjermanie ducj a cjacarin di balon, îr i austriacs a vevin pierdût par 0 a 3 il prin incuintri in cjase cuintri dal grant frari - i todescj. Cuant che si trate di relazions o cuistions (di amôr) todescjis-austriachis, i austriacs a son i prins a cjapâ fûc, al è dificil jessi il plui piçul.
Sul cjamp di balon si pues fâ la vuere sante, parcè che il risultât al ven ritignût tant che simbul pe potence atuâl. La barufe fra fradis e je la regule, a son pôcs che a van dacuardi.
“Se to fradi al à pecjât cuintri di te, va a fâi une corezion là che o seis dibessôi.” (VanzMatCjap.18)
(te traduzion slovene no si cjate scrit »cuintri di te«)
bratje
Danes po nogometnem dvoboju Avstrija-Nemčija, vsi sprašujejo drug drugega o včerajšnji tekmi, včeraj so sicer Avstrijci zgubili z 0 proti 3 proti velikim bratom in to doma kot prva tekma v pripravi na evropsko – bratstvo in nejedinstvo je geslo, predvsem, ko gre za odnose ali nemško-avstrijsko »ljubezen«, takrat so posebno zagreti Avstrijci – težko je biti »ta mau« in hvala bogu, se lahko grejo vojno na nogometnem igrišču, ker je izid izraz trenutne moči.
In pri bratih gre le redkokdaj gladko.
»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Mt 18 15 (v furlanskem prevodu piše »Če ti tvoj brat stori kaj slabega..)
Sul cjamp di balon si pues fâ la vuere sante, parcè che il risultât al ven ritignût tant che simbul pe potence atuâl. La barufe fra fradis e je la regule, a son pôcs che a van dacuardi.
“Se to fradi al à pecjât cuintri di te, va a fâi une corezion là che o seis dibessôi.” (VanzMatCjap.18)
(te traduzion slovene no si cjate scrit »cuintri di te«)
bratje
Danes po nogometnem dvoboju Avstrija-Nemčija, vsi sprašujejo drug drugega o včerajšnji tekmi, včeraj so sicer Avstrijci zgubili z 0 proti 3 proti velikim bratom in to doma kot prva tekma v pripravi na evropsko – bratstvo in nejedinstvo je geslo, predvsem, ko gre za odnose ali nemško-avstrijsko »ljubezen«, takrat so posebno zagreti Avstrijci – težko je biti »ta mau« in hvala bogu, se lahko grejo vojno na nogometnem igrišču, ker je izid izraz trenutne moči.
In pri bratih gre le redkokdaj gladko.
»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Mt 18 15 (v furlanskem prevodu piše »Če ti tvoj brat stori kaj slabega..)
sreda, 6. februar 2008
Superstrât o super-strade ? Napredni »nadsloj« na super-stradi
La storie de lenghe furlane e sommee une vore ae storie de lenghe francese,
no dome tal lessic tip mari-mère pari-père..frère/soeur (< lat. soror) ev.i.
Il furlan tal sô jessi elementâr e storic al è cence dubi plui dongje al grup celtic-romanç, secont il ragrupament celtic-romanç versus italoromanç, ma vuê tal sô jessi atuâl al è plui dongje al secont, al grup talian. Il risultât di une strade lungje di un substrât celtic, superstrât gjermanic, adstrâts (influencis des lenghis di dongje) todescj-slâfs.
Dal celtic fevelât dai Cjargns al è restât pôc, pôc si cjate ancje tal francês, dutis lis dôs sûrs neolatinis a àn un substrât celtic, e dopo al è rivât il podê gjermanic puartant cun se influencis gjemanichis soredut tal lessic.
Tal ultin câs a fevelin di un superstrât ce che al vûl dî semplicementri: il podê politic o i vincidôrs a cjaparan sù la lenghe dal popul latin o latinizât
– ce biele robe:
i vincidôrs viodût che jerin in pôcs a si metin in code lassant il podê lenghistic al popul - forsit un model pai paîs modernis in Europe e ancje pe Italie – jo lu clamarès al puest di superstrât la super-strade viers la Europe!
napredni »nadsloj«
Zgodovina furlanščine je skrajno podobna zgodovini francoščine, ne samo v besedišču kot furl. mari- fr. mère,furl. pari- fr. père,
furl. fradi – frère, furl. sûr – fr. soeur (< lat. soror) itd.
Furlanščina je po svojem zgodovinskem osnovnem značaju bližja keltsko-romanski skupini, seveda če sprejmemo razvrstitev v keltsko-romansko in italo-romansko skupino.
Danes kaže stanje premik v smeri italijanske skupine, na koncu dolge poti, skupek različnih slojev (kot pri vsakem jeziku), keltski podsloj ali substrat, torej neka keltska podlaga, ki velja tudi za določena področja Slovenije, vsaj za Koroško. Sledi germanski nadsloj ali superstrat in adstrat ali neka dodana vrednost (kot pri davku..), vplivi sosedov, torej slovanski in nemški.
Od keltskega jezika keltskega plemena pradavnih Karnov ni ostalo kaj dosti, ostalo je nekaj besed, ki se rabijo v furlanščini še danes,npr. beseda »troi« »pot«, podobno velja za francoščino, obe sestri imata keltsko podlago.
Kasneje s propadom Rima so prispela germanska plemena, ki so prevzela oblast, tako na ozemlju današnje Francije kot Furlanije.
V zadnjem primeru govorijo o nadsloju ali superstratu, kar pomeni preprosto:
politična premoč ali zmagovalci so se naučili jezik naroda, latiniziranega naroda – res čedna reč :
zmagovalci, glede na to, da jih je malo, se postavijo zadaj v vrsto in prepustijo jezikovno oblast narodu – mogoče vzorec za mnoge države v Evropi, tako bi to imenoval namesto superstrata »super strado« ali po slovensko avtocesta.
no dome tal lessic tip mari-mère pari-père..frère/soeur (< lat. soror) ev.i.
Il furlan tal sô jessi elementâr e storic al è cence dubi plui dongje al grup celtic-romanç, secont il ragrupament celtic-romanç versus italoromanç, ma vuê tal sô jessi atuâl al è plui dongje al secont, al grup talian. Il risultât di une strade lungje di un substrât celtic, superstrât gjermanic, adstrâts (influencis des lenghis di dongje) todescj-slâfs.
Dal celtic fevelât dai Cjargns al è restât pôc, pôc si cjate ancje tal francês, dutis lis dôs sûrs neolatinis a àn un substrât celtic, e dopo al è rivât il podê gjermanic puartant cun se influencis gjemanichis soredut tal lessic.
Tal ultin câs a fevelin di un superstrât ce che al vûl dî semplicementri: il podê politic o i vincidôrs a cjaparan sù la lenghe dal popul latin o latinizât
– ce biele robe:
i vincidôrs viodût che jerin in pôcs a si metin in code lassant il podê lenghistic al popul - forsit un model pai paîs modernis in Europe e ancje pe Italie – jo lu clamarès al puest di superstrât la super-strade viers la Europe!
napredni »nadsloj«
Zgodovina furlanščine je skrajno podobna zgodovini francoščine, ne samo v besedišču kot furl. mari- fr. mère,furl. pari- fr. père,
furl. fradi – frère, furl. sûr – fr. soeur (< lat. soror) itd.
Furlanščina je po svojem zgodovinskem osnovnem značaju bližja keltsko-romanski skupini, seveda če sprejmemo razvrstitev v keltsko-romansko in italo-romansko skupino.
Danes kaže stanje premik v smeri italijanske skupine, na koncu dolge poti, skupek različnih slojev (kot pri vsakem jeziku), keltski podsloj ali substrat, torej neka keltska podlaga, ki velja tudi za določena področja Slovenije, vsaj za Koroško. Sledi germanski nadsloj ali superstrat in adstrat ali neka dodana vrednost (kot pri davku..), vplivi sosedov, torej slovanski in nemški.
Od keltskega jezika keltskega plemena pradavnih Karnov ni ostalo kaj dosti, ostalo je nekaj besed, ki se rabijo v furlanščini še danes,npr. beseda »troi« »pot«, podobno velja za francoščino, obe sestri imata keltsko podlago.
Kasneje s propadom Rima so prispela germanska plemena, ki so prevzela oblast, tako na ozemlju današnje Francije kot Furlanije.
V zadnjem primeru govorijo o nadsloju ali superstratu, kar pomeni preprosto:
politična premoč ali zmagovalci so se naučili jezik naroda, latiniziranega naroda – res čedna reč :
zmagovalci, glede na to, da jih je malo, se postavijo zadaj v vrsto in prepustijo jezikovno oblast narodu – mogoče vzorec za mnoge države v Evropi, tako bi to imenoval namesto superstrata »super strado« ali po slovensko avtocesta.
petek, 1. februar 2008
il prin Cjadût de seconde vuere mondiâl / prva žrtev druge svetovne vojne

Pôc dopo lis sîs di buinore o soi partît par lâ in Cechie, o scugnivi puartâ la machine al servizi,
al servizi che al coste mancul (in Cechie), dopo mintri che o tornavi indaûr in bici par cjapâ il tren par lâ a vore dome cinccent metris prin de frontiere cumò biel vierte mi soi fermât denant di un piçul monument al „prin Cjadût (de seconde vuere mondiâl) il cjapitani Otmar Chlup” che al veve difindût la frontiere ceche tal 1938.
Interessant al è il fat che lu vevin copât chei al di là de frontiere dal teritori austriac i cussìclamâts „Freikorps-todescj” ancje cul jutori dai austriacs i vicins dal paîs di dongje, vuê di gnûf vicins.
Strani dome che dut chest al jere sucedût ancjemò prin dal Anschluss. Un fat tragjic di une frontiere cumò biel vierte.
prva žrtev druge svetovne vojne
Nekaj po šesti sem se odpravil čez mejo na Češko, avto je moral spet na servis, nazajgrede, avto sem pustil tam, sem se lepo popeljal s kolesom in se nekaj sto metrov pred mejo vstavil pred manjšim spomenikom „Prvi padli” – ali prvi padli druge svetovne vojne – kapetan Otmar Chlup, ki je branil mejo leta 1938, še preden je prišlo do priključitve Sudetov in kaj je še bolj zanimivo, vse to se je zgodilo še pred priključitvijo Avstrije (Anschluss).
Ubilo so ga do zob oboroženi takoimenovani „Freikorps”, streljali so iz varnega, iz avstrijske strani, pri tem Čehi niso smeli streljati na avstrijsko stran. Na pomoč so poklicali enote iz Znojma pod poveljstvom omenjenega kapetana. In kapetan je postal prva žrtev druge svetovne vojne.
Tudi to zgodovina zdaj odprte meje.
sreda, 30. januar 2008
la nemalizazion / živalizacija
Dome trê dîs fa si è memoreât il cjadalan de tragjedie di Auschwitz, vuê un altri numar o dât il 30. di Zenâr 75 agns indaûr, Hitler cjapà il podê cu la autorizazion de maioritât. La religjon de violence e dal podê, un instint naturâl, l’instint salvadi che al parâ vie dutis lis pôris. Jo lu clamarès il procès de nemalizazion fevelant dal deventâ nemâl. Ma aio reson? I nemâi no copin dome par gust di copâ o vê podê, i nemâi lu fasin dentri di regulis une specie di “fair play” ancje se il plui fuart e il plui grant al mangje il plui piçul e debul – alore si trate di un instint uman – ancje vuê la violence dai e tra i zovins un problem tes citâts, alore miôr in campagne?
živalizacija
Pred samo tremi dnevi so se spomnili obletnice osvoboditve Auschwitza, danes druga številka, 30. januar, pred 75 leti je Hitler prišel na oblast pooblaščen od večine. Vera nasilja in oblasti, naravni nagon, divji nagon, ki premaga vse notranje skrbi (zato uspešen koncept v kriznih obdobjih). Imenoval bi to potek »živalizacije« ali postati žival. Je tako?
Živali ne ubijajo samo iz užitka, samo ubijati in imeti oblast, pri njih obstajajo neka pravila, neke vrste »fer pleja«, čeprav močnejši jedo manjše in slabotnejše – torej gre le za človeško bolezen – tudi v današnjem času je nasilje mladih spet problem velikih mest, torej bolje na podeželju?
živalizacija
Pred samo tremi dnevi so se spomnili obletnice osvoboditve Auschwitza, danes druga številka, 30. januar, pred 75 leti je Hitler prišel na oblast pooblaščen od večine. Vera nasilja in oblasti, naravni nagon, divji nagon, ki premaga vse notranje skrbi (zato uspešen koncept v kriznih obdobjih). Imenoval bi to potek »živalizacije« ali postati žival. Je tako?
Živali ne ubijajo samo iz užitka, samo ubijati in imeti oblast, pri njih obstajajo neka pravila, neke vrste »fer pleja«, čeprav močnejši jedo manjše in slabotnejše – torej gre le za človeško bolezen – tudi v današnjem času je nasilje mladih spet problem velikih mest, torej bolje na podeželju?
nedelja, 27. januar 2008
bissebove / vihar

ca di nô, ma ancje in Cechie, Ongjarie, Polonie e scuasit in dute la Austrie, si è discjadenade une bissebove, borascje o semplicementri bugadonis di aiar..lavôr pai miei arbui e a tignin dûr – par cumò.
pri nas, pa tudi na Češkem, Madžarskem, Poljskem in skoraj v celi Avstriji, je vihar gospodar, vihra privihra vihravo, drevesa pred bajto zaenkrat še stojijo.
Naročite se na:
Objave (Atom)