nedelja, 27. januar 2008

Auschwitz / Oświęcim / Osvetim

Il cjadalan de diliberazion di Auschwitz (par polac Oświęcim), plui di 60 agns, pe ultime gjenerazion o chê dopo salacor magarì cussì no par un grum di lôr dome un dât statistic, une storie di chei altris.
Gno nono mi veve fevelât dispès dal cjamp di concentrament di Ljubelj, a pocs chilometris di Bled, al jere un dai borghês constrets di lavorâ tal tunel di Ljubelj (vuê la confin cu la Austrie), a lavoravin cui impresonâts dal cjamp tal frêt mortâl di Ljubelj. Us racomandi il libri »Maus« di Art Spiegelman (il titul origjinâl »Maus: A Survivor's Tale«, o ai let la version ongjarese »Maus – Egy túlélő története”).


Auschwitz / Oświęcim / Osvetim
Ob Obletnici osvoboditve Auschwitza (po slovensko bi rekel glede na poljsko Oświęcim »Osvetim«): več kot 60 let je minilo, za zadnji rod ali še za prihajajoči morda žal samo še statistični podatek, zgodovina drugih.
Moj stariata mi je dostikrat pripovedoval o taborišču na Ljubelju, kjer je bil na prisiljenem delu nastanjen v bližini samega taborišča, delal je skupaj s taboriščniki v predoru in tako videl marsikaj, kar se je dogajalo v samem taborišču.
Priporočam knjigo »Maus« Arta Spiegelmana (izvirno »Maus: A Survivor's Tale« - jaz sem bral madžarsko verzijo).

petek, 25. januar 2008

cjariesâr e cjariesis / češnja


Ce biel timp, ce buinore aviertane, Vierte, Jessude, Primevere, lis plantis si svein, e tal fratimp si è sveât ancje il nestri cjariesâr piçul, masse çoncjât e cence cjariesis.
Cjariesâr e cjariesis, bielis peraulis, plui o mancul si pues dî che il furlan al à mantignût la peraule lat. volg. ”ceresia”. Ca di nô si dîs »češnja« o »črešnja«.
Interessant che la peraule slovene dal slâf comun »*čers’ьn’a« e diven ancje de istesse latine “ceresia”. La russe „čerešnja” e somee ae furlane „cjariesis / çariesis“.


češnja

Kako ugodno vreme, pomladansko jutro, spomlad, zbujajo se rastline, in ne vem kdaj, tudi naša mala češnja, črešnja, samo da nima češenj.
Po furlansko pravijo temu „cjariesâr” in „cjariesis”, kar ohranja nekako staro latinsko besedo za „češnjo” poznolat. ”ceresia”. Naša »češnja« ali »črešnja« je enaka cerkvenoslovanski »črěšьnja” iz praslovanske *čers’ьn’a, in prav praslovanska beseda je kot furlanska iz iste latinske. Furlanski je še najbolj podobna ruska „čerešnja”.

sreda, 23. januar 2008

tren / vlak

il stât presint isal destin o il risultât dai fats di vite de nestre storie personâl, date e il lûc di nassite, residence, citadinance, la frutarie.
Tal moment o fâs un viaç in tren par lâ a vore tant che la pluipart de int ca di nô in campagne.
La miserie de int di campagne, o fâ il contadin – no puedin ducj fâ il contadin, no bastin nancje i bêçs de Europe - o lâ a vore, in strade di buinore e di sere.
Propit il fat di cjatâsi in tren al somee aes zornadis grisis, vite di ogni dì.
Un viaç lunc e fadiôs, fadiôs, parcè che tu cognossis za dutis lis stazions e fermadis, ogni arbul e braide o cjamp di forment, di blave, nêf o cence nêf, tal scûr, unviêr, o tal cjalt,
dutis robis cognossudis e a ducj i passazîrs ur spiete di spietâ.


vlak
Je trenutno stanje usoda ali izid življenjskih dejstev naše osebne zgodovine, dan in kraj rojstva, bivališče, državljanjstvo, otroštvo.
Vozim se ravno z vlakom v službo kot večina tukaj na podeželju.
Nesrečneži imajo na izbiro, ali kmetovati – vsi ne moremo kmetovati, vsem tudi ni všeč – ali pa morajo v mesto, to pa pomeni vožnja zjutraj, vožnja zvečer.
Ravno vožnja z vlakom me spominja na sivi vsakdan.
Dolga vožnja, naporna, ker postaje že vse poznaš, vsak drevo in senco, ki jo vidiš iz zamazanega okna, vse postaje, in potnikom ne ostane drugega kot čakati.

nedelja, 20. januar 2008

il zar dai scacs / šahovski car

Di frut o zuiavi a scacs tant che gno pari, anzit a Berlin noaltris slovens o vevin ancje un club di scacs, il nestri circul si clamave »Slovenija«, o zuiavin te tierce division berlinese, par solit ogni domenie. In chel timp sui prins agns otante o leievi ancje il libri sul duel storic
Boris Spaskij – Bobby Fischer che si è davuelt a Reykjavik tal 1972 che al è ritegnût il match dal secul – e jo o soi dacuardi.
Al è muart Bobby Fischer, une leiende, un omp une vore controvers e ecentric, par no doprâ masse peraulis, al baste une – il »mitic«.

šahovski car
»Zemřel geniální šachista Bobby Fischer.« so zapisali v češkem časopisu ”Lidové Noviny”
Kot otrok sem kot moj oče dosti šahiral, v Berlinu smo Slovenci imeli celo svoj šahovski klub s častnim imenom »Slovenija«. Igrali smo skoraj vsako nedeljo v tretji berlinski ligi.
V tem času, v zgodnjih osemdesetih, sem dobil tudi v roke očetovo knjigo o zgodovinskem dvoboju Bobby Fischer proti Borisu Spaskemu v Reykjaviku leta 1972, dvoboj stoletja – tudi jaz sem tega mnenja.
Fischer je legenda, mož sila čudaške narave, obenem pa »car«.

četrtek, 17. januar 2008

plui mastin che no il fier / Trdoglav

Graziis al coment di Sandri o ai capît che il pâr furlan VIELI e VIERI al puarti indenant il concet vieri indoeuropean che al doprà dôs peraulis pal significât „vecjo, vecchio”:
une peraule dome pes robis e chê altre dome pes personis tant che tal ongjarês modern:
VIERI ongjarês „régi” 'vecjo' pes robis: p.e. a régi híd 'il puint vieri'
VIELI ongjarês „öreg” 'vecjo' pes personis, vivents : öreg kutya 'cjan vecjo'

il concet vieri si manten tal latin:

lat.
VETUS
(gjen. veteris) 'vecjo' pes robis < IE *wetus- "an" (cf. sanscrit. vatsa- "an," gr. etos "an," het. witiš "an,", antic lit. vetušas "old, aged", sloven “večen, večni«, rus. »večnyj« e v.i.


SENEX
(gjen. senis) 'vecjo' pes personis, vivents' < IE *sen- "vecjo" sanscrit sanah "vecjo”, armen. hin "vecjo", gr. enos "vecjo", lit. senas "vecjo", gotic sineigs "vecjo" e v.i.


e il furlan al puarte indenant il concet vieri:

furl.
VIERI »pes robis«
VIELI »pes personis – ogni tant pes robis«
VECJO »personis, robis«

>
forsit o probabilmentri a cause de influence taliane si doprarà dome:

vecjo »personis, robis«


la peraule corispuindinte slovene e je »star« (vecjo), ancje crav. star, češ. starý, rus. staryj,
e diven di < sta-r- k *stā 'stâ'
alore »star« al vûl dî »stâ fer, mastin, impostât« o cun altris peraulis
secont la etimologjie »il vieli al è un om mastin«
jo lu dîs cul rispiet pai vielis – e lu dîs parcè che ancje jo (mi sint) simpri plui indevant cui agns mi sint plui mastin che no il fier (par doprâ un proverbi furlan)


Trdoglav
Hvala Sandru za razlago, zdaj sem razumel, da furlanski dvojček VIELI ’star’ in VIERI ’star’ nadaljuje indoevropsko prazasnovo uporabe dveh različnih besed za pomen „star”:
ena beseda v primeru, da gre za „stvari”, druga, če gre za „osebe”, tako kot danes v madžarščini:
VIERI madž. „régi” 'star' za »stvari«: npr. a régi híd 'stari most'
VIELI madž. „öreg” 'star' za »osebe, živa bitja« : öreg kutya 'stari pes'

staro porazdelitev ohranja tudi latinščina:

lat.
VETUS
(rod. veteris) 'star' za stvari < IE *wetus- "leto" (cf. sanskrt vatsa- "leto," gr. etos "leto," het. witiš "leto,", antic lit. vetušas "leto, starejši", sloven “večen, večni«, rus. »večnyj« itd.


SENEX
(rod. senis) 'star' za osebe' < IE *sen- "star" sanskrt sanah "star”, armensko hin "star", gr. enos "star", lit. senas " star ", gotsko sineigs " star " itd.


in tako tudi furlanščina nadaljuje staro podelitev:

furl.
VIERI »za stvar«
VIELI »za osebe – deloma tudi za stvari«
VECJO »osebe, stvari«

>
mogoče in verjetno pod vplivom italijanščine tudi tega ne bo več in rabila se bo samo ena beseda
vecjo »star« za osebe in stvari


ustrezna slovenska beseda je »star« , tudi hrv., češ. starý, rus. staryj, kar je iz
< sta-r- k *stā 'stati'
potemtakem »star« pomeni »stati trdno« ali drugače
»star človek je trden, neomajen (v mnenju) trdoglav«
seveda v dobrem smislu – kajti tudi jaz sem vedno bolj trdoglav, seveda samo v pozitivnem smislu!

ponedeljek, 14. januar 2008

une impinion di un turist / mnenje turista



I viaçs in machine a costin simpri di plui, cence i cuatri ruedis no si pues - almancul ca di nô fûr in campagne, dulà che a son a disposizion in totâl doi bus un di buinore che al puarte i cuatri fruts a scuele e un di daspomisdì che al puarte i fruts in cjase.
Di chê altre bande, o la int e je plui siore di me o (o jo o soi plui puar..) o i viaçs in machine a costin masse pôc, ognidun al va in machine ancje par fâ doi metris passant di un negozi a chel altri.
Ca di nô in Basse Austrie o paìn par un liter diesel 1,18 -1,22 euro, in Slovenie al coste mancul, in Italie e in Gjermanie al coste ancjemò di plui, plui di 1,30, e a restin ancjemò mil robis di paiâ.
Ca di nô tal cussìclamât paîs di bicicletis (no lis dopre nissun fûr che la frutarie) secont la propagande (cumò si cjatìn tal mieç de campagne eletorâl), la machine e reste l’unic mût di movisi di une bande a chê altre, al mancje il timp par fâ doi o forsit trê pas a pît, e lu àn semplicementri dismenteât.
Il rimiedi plui vieri e naturâl cuintri il stress al è lâ a pît, parcè che lant a pît tu tu sês costret di fâ nuie.
Il campion de Europe al è la Italie, cu la medaie di aur rivuardant il numar di machinis, ma ancje rivuardant il smog (fum).
Magari cussì no ancje tal biel Friûl, al sud di Glemone, Udin, viers Cividât, viers il mâr o viers Pordenon, soredut tes stradis viers Mestre e Vignesie dut un mâr di machinis. Chel istès in Slovenie a Bled, tal gno biel paîs, lungjis codis di machinis tal centri di Bled, in biciclete a Bled tu tu cjatis in pericul di muart. Cumò di cent agns indaûr chenti - a Bled - si curavin malatiis polmonaris.
Stradis plen di machinis e camions tal mieç dai cjamps e braidis.
Cence machine no si pues, la benzine e je za masse cjare, al reste dome di lâ a voltis a pît, ma se o lait finalmentri a pît, badait ben!
Lu sai, o soi stât masse pôc timp in Friûl par dî alc sul seri, ma la mê e je une impinion di un “turist” vignint in Friûl, in machine, però cul gasoli de Slovenie.


mnenje turista

Vožnja z avtom je dražja in dražja, brez štirikolesnega prijatelja ne gre, vsaj tu zunaj na deželi, ko imaš na voljo vsega dva avtobusa, enega zjutraj, ki pelje otroke v šolo, drugega pa popoldne, ki otroke pripelje spet nazaj domov.
Ali imajo ljudje preveč/več denarja (ali ga imam jaz premalo) ali je avto še preveč poceni,
za vsak meter se sede za volan, prestavlja avto od ene trgovine do druge, do vrtca, šole pa nazaj.

V Avstriji je zdaj liter nafte/dizla tam okoli 1,18 -1,22 evra, v Sloveniji je za kakih 15 centov ceneje, v Italiji in Nemčiji preko 1,30, potem pa je še tisoč drugih stvari za plačati.
V naši deželi koles (ki jih razen mularije noben ne uporablja več) ostaja avto edino prevozno sredstvo, ni časa za sprehanje, navadna hoja je iz mode, s palicami ali kaj podobnega to mogoče.
Iz lastnih izkušenj, pešačenje recimo v službo je najboljši recept proti stresu, zdaj hodim s kolesom, to pa nima istega učinka.
Evropski prvak je Italija, zlato odličje po številu avtomobilov na prebivalca, spredaj so tudi pri onesnaženem zraku v mestih, z mestom Milano na čelu.
Žal je podobno tudi v lepi Furlaniji, južno od Gumina, Videm, proti Čedadu ali v smeri Gradeža, predvsem pa na cestah okoli Mestra in Benetkah je polno pločevine.
Tudi v Sloveniji je že dovolj tega, poglejmo samo na Bled, v kolonah vse stoji in to sredi Bleda, za bicikliranje tu ni prostora, pred stotimi leti so tu še s čistim zrakom zdravili ljudje.
Brez avta ne gre, to smo že ugotovili, gorivo je že itak predrago, ostane samo, da gremo vseeno kdaj pa kdaj peš, po pa glej, da te kdo ne zgazi!
Vem, da sem bil premalo časa v Furlaniji, da bi dal kako resno oceno, dajem pač mnenje kot to vidi sleherni turist, ki prihaja večinoma z avtom, po možnosti s slovenskim gorivom v tanku.

četrtek, 10. januar 2008

E vâl di plui che no lis perlis / Visoko presega bisere cena njena

O vevi par cuatri dì la incarghe di president dal Consei dai façolets doprâts, tacis, plats e
blancjarie, tant che ministri dai lavôrs di cjase, ce che al vûl dî cun peraulis semplicis fâ la coghe e fâ la mari.
Grazie a Diu o fasevi une buine mari, ai fruts no ur è mancjât nuie, però rivuardant il rest chei altris lavôrs di cjase no soi rivât adore a fâ scuasit nuie, almancul lu pues dî che o sei rivât adore a tignî adun la cjase o plui o mancul il status quo.
La mê femine lu fâs ogni dì cence lamentâsi (tant) e mi spiete ogni sere simpri cu la cene pronte.
Jo invezit no soi bon nancje a meti in sest la cusine, grazie o vin un laveplats, dome che il gno frut di trê agns e mieç mi veve vût di mostrâmi come si dopre, nol è vêr dal dut, però lu saveve in ogni câs miôr di me...
Ogni sere dopo tornât di Viene la mê femine mi domandave come che e je lade?
O disevi cence rindisi »dut ben, ma cumò mi sint un po strac..une vore strac.«
»Isal plui facil fâ la parone di cjase o lâ a vore?« e voleve savê.
»Al dipint de vore.« o rispuindevi.
»Ma, tu no tu âs fat dut, preparâ la cene, lavâ la blancjarie e..«
Invezit cence lâ indevant cul discors, ce biel si cjate scrit inte Biblie:
(Sprocs 31,10)
Une parone di cjase che vali cui aial la furtune di cjatâle? E vâl di plui che no lis perlis.





Visoko presega bisere cena njena

Predsedoval sem za štiri dni Svetu popackanih majčk, krožnikov in umazanega perila, torej bil sem minister hišnih opravil, ali preprosto kuharica in mamica hkrati.
Hvala bogu sem bil dobra mamica, otrokom ni nič manjkalo, glede ostalih opravil, priznam, nisem uspel skoraj nič narediti, vsaj večje škode ni.
Moja žena ima to vse vsak dan na glavi, ne da bi se (preveč) pritožila, in povrhu me zvečer vedno čaka topla večerja (tako kot sem pač razvajen).
Medtem ko jaz nisem niti v stanju pospraviti kuhinjo, dobro da imamo pomivalni stroj, res pa je, da moj tri in polletni sin, ve bolje od mene, kaj je treba pritiskati.
Vsak večer, me je žena vprašala, kako je kaj šlo?
Ponosno sem seveda dejal: »Vse v redu, ampak zdaj bi se rad malo vlegel in vse štiri od sebe.«
»Kaj misliš, je laže biti gospodinja ali iti v službo?«
»No to je odvisno od službe, če imaš veliko dela..«
»Ampak ti nisi niti vsega naredil, kar bi moraj, poglej, pomivati, prati, obešati perilo itd...«
Namesto, da bi nadaljeval (niti se ne spomnim, kako je točno šlo naprej), bi navajal iz Biblije:
»Vrlo ženo, kdo najde? Kajti visoko presega bisere cena njena.« (Pregovori, 31, 10, Sveto pismo stare zaveze).