Schengen-visa

 

cence stangjis austriachis
cence stangjis cechis




Jessint a stâ dongje dal confin e rivât il dì dal Schengen, o soi un di chei che
a dovaressin profitâ de gnove situazion a jessi plui libar di movisi ancje a soreli jevât.
Curiôs, o ai decidût di viodi ce che al è sucedût, cumò – ca di nô - si passe il cunfin cence stangjis ae velocitât di 40 chilometris par ore.
Cumò mi pâr ancjemò plui strani che a vivin un dongje l’altri cence imparâ la lenghe dal altri/vicin.
Però no dal dut, chei „dal soreli jevât” i cecs a imparin plui o mancul il todesc, i austriacs invezit no – parcè vevio di imparâlu il cec se ducj al di là dal „cunfin” a fevelin la mê lenghe (a disin)?
O soi pe introduzion des lenghis dal vicin a scuele - obligatori.



Kot takorekoč obmejni prebivalec bi moral s prihodom Schengena imeti neke koristi, prosto pot proti vzhodu.
Radoveden (itak sem imel namen iti čez), sem šel pogledati, kako zadeva v praksi izgleda, ta nova svoboda. Lahko rečem, da gre gladko čez (s približno 40-50 na uro).
Čudno ostaja, da živijo drug zraven drugega, ne da bi znali jezik drugega/soseda.
To seveda ni čisto res, kajti oni z vzhoda, Čehi v tem primeru, znajo jezik soseda, obratno ne, kajti Avstrijci si mislijo, kaj čem se učiti češčine, če oni znajo nemško?
Stara priča, samo čudno, da eni znajo razne jezike, drugi pa komaj angleščino spravijo pod streho.
V glavnem bi moral biti jezik soseda za obmejce obvezen. Eni ga ja že znajo.

Il zugut des fiestis / praznična igrica ali furlansko e-čestitkanje

Nol è Nadâl cence il zugut di auguris, e cussì chel e-simpaticon di Dree
(copy-past dal „brâf Furlan”, e-simpaticon, parcè che no lu cognòs di persone,
e-simpatic tant che e-pueste...o forsit tal futûr e-viaç un viaç virtuâl)
al à inmaneât une cjadene par chei che a scrivin par furlan... Joi ce biel!

Ancje jo (copy-past dal „brâf Furlan”) par solit lis buti tai refudons, lis cjadenis, e - ancje jo - o fasarai une ecezion.
Ve chi lis mês rispuestis:

Adietîfs par descrivi il to blog furlan:
furlan, sloven e ... ongjarês, albanês, ..

Trops blogarins âstu cognossût di persone?
1 ..e lu cognossin ducj

Cuâl blogarin varessistu gust di cognossi di persone?
Cui varessial voie di cognossimi me?

Cuâl isal il prin blog che tu leis la buinore?
No lei mai a buinore. Fortunâts chei che a lein blogs a buinore! O forsit miôr: di chê altre bande cemût evitâ i problemis di dipendence dal „blogâ” (ise une gnove peraule?)

Di cuâl blog tu fiestezaressistu la sieradure?
dome dut il spam.

Fâs talent scout: lancie un zovin blogarin-promesse.
Chei che a scrivin in lenghis di minorance, i diaspore-blogs p.e.

praznična igrica ali furlansko e-čestitkanje

Ni Božiča brez čestitkanja, častiti in e-simpatični Dree (=slovensko Drejc, Drejko, Andrej itd. furlanska imena so pogosto podobna slovenskim domačim – glej blog il furlanist – povezave
- e-simpatični, ker ga ne poznam osebno, e-simpatičen kot e-pošta
...kmalu bo itak precej teh e- ... morda e-potovanje, ko bomo v bodoče samo še virtualno potovali po svetu – saj ne bo energije)
naj bi odgovoril na nekaj vprašanj,

Čeprav taka verižna vprašanja tudi pri meni pristanejo v smeteh.
Evo moji odgovori:

Pridevniki, ki opisujejo tvoj furlanski spletni dnevnik:
furlanski, slovenski in ... madžarski, albanski ..

Koliko blogovcev si osebno spoznal?
enega - zdi se mi, da ga v Furlaniji vsi poznajo

Koga bi rad spoznal?
Kaj pa obratno?

Kateri spletni dnevnik prebereš zjutraj najprej?
Zjutraj ne berem. Godi se tistim, ki zjutraj berejo spletne dnevnike! Po drugi strani kriza, če smo že zjutraj na računalniku – odvisnost.

Se bi veselil konec nekega bloga?
naj piše vsak kar hoče, „vsak tele ma svoj vesele„ - samo spama mi ni treba

Iščemo mlade nadarjene pisce: koga bi predlagal.
Pisce, ki rabijo manj rabljene jezike, npr. manjšinci, predvsem pa zdomci, izseljenci

veça salut / starega zdravja

 
O cjati interessant il câs dal furlan “vieri/vieli”. Tant che slavist no soi propit un mago ce che al rivuarde la storie des lenghis latinis. Lassìn di bande chest ultin aspiet par viodi di ce che si trate.

La forme protofurlane o chê dal latin di Aquilee e je scuasit compagne a chê dal
albanês di vuê.

Cjapant di pont di partence il lat. VETUS/VETEREM pal furlan e pal albanês.

1. > pal latin volgâr l’acusatîf VETEREM


2. > la “m” finâl e cole > VETERE >
Il consonant finâl latin si manten dome tes peraulis monosilabichis
it. sono < lat. sum, con < lat. cum
fr. rien < lat. rem, fr. mien < lat. meum
cast., cat. tan < lat. tam, cast. cuan < lat. quam;
port. quem, cast. quien < lat. quem


3. > la vocâl finâl e cole > VETER >
No cussì tal ant. provençâl e portughês “vedro”, mintri che chê altre peraule portughese “velho” e diven di “vetulus” tant che cat. “veli”, gal. “vello”, cast. “viejo”, ma ancje la taliane: lat. VETULUS > vetlus > VECLU > “vecchio“ (tal talian “tl” al da simpri “kkj”)


4. la diftongazion de vocâl toniche

VETER > VIETER > albanês “vjetër” [vi`etEr]


5. la lenizion dal consonant intervocalic tal ladin e furlan
VIETER > furl. *vieder > *vier > vieri
VIETER > retorom. veider, vedar


e “vieli”?
e podarès jessi une variant di “vieri” o diretementri dal diminutîf latin “vetulus” (?).

Biele la peraule “vieri” , ancje se plui doprade chê altre “vecjo”, ma in ogni câs la forme “vieri” e je la plui “vecje”.
Tal sloven o vin dome une variant “star” par furlan vieli, vieri e vecjo e salacor ancje la variant pasoliniane cu la “ç” (o veneziane “vecio”)

O cristian Furlanut
plen di veça salut

O človek ti Furlan
starega zdravja obdan


starega zdravja


Zanimiv se mi zdi primer furlanske besede “vieri/vieli”, ki pomeni “star”. Prej slavist, zato ne pričakujte čuda na področju romanskih jezikov.
Ne glede na to, gre za vzporedne pojave v albanščini in furlanščini, sicer večinoma neodvisni vzporedni razvoji.

Predpostavljeno prafurlansko obliko ali drugače rečeno obliko oglejske latinščine najdemo v sodobni albanščini.

Izhodišče naj bi bilo lat. VETUS/VETEREM, tako za furlanščino kot za albanščino.

1. > za ljudsko latinščino (govorjena latinščina) izhajamo iz tožilniške: VETEREM

2. > izglasni “m” odpade, oziroma se ni izgovarjal > VETERE >
Izglasni soglasnik se je ohranil samo v enozložnicah
it. sono < lat. sum, con < lat. cum
fr. rien < lat. rem, fr. mien < lat. meum
cast., cat. tan < lat. tam, cast. cuan < lat. quam;
port. quem, cast. quien < lat. quem

3. > tudi izglasni samoglasnik odpade > VETER >
To se ni zgodilo v stari oksitanščini in v portugalščini, kjer se beseda tudi nadaljuje, npr. port. “vedro”, medtem ko druga portugalska beseda, ki pomeni “star” “velho” pride iz “vetulus” kot kat. “veli”, gal. “vello”, šp. “viejo”, tako tudi italijanska: VETULUS > vetlus > VECLU > “vecchio“ (v italijanščini je skupina “tl” dala vedno “kkj” (cchi))


4. udvoglašenje naglasnega samoglasnika

VÉTER > VIETER > albansko “vjetër” [vi`etEr]


5. lenicija in izpad medglasnega soglasnika v ladinščini in furlanščini
VIETER > furl. *vieder > *vier > vieri
VIETER > retoromansko veider, vedar


in furlanska različica “vieli”
lahko je enostavno različica od zgornje “vieri” ali neposredno iz latinske manjšalnice “vetulus”.

Lep ta primer “vieri” , čeprav se rabi bolj izposojena “vecjo”.
V slovenščini imamo samo eno knjižno obliko “star” v furlanščini trenutno tri “vieli, vieri e vecjo” pa še mogoče Pasolinijevo “veça”, ki jo srečujemo v slovitem stihu:

O cristian Furlanut
plen di veça salut

O človek ti Furlan
starega zdravja obdan

santa cola / sveta kola

Prin dal 1945 in Slovenie a cognosserin dome il Sant Nicolau „Sveti Miklavž o Sveti Nikolaj« - vuê invezit o vin trê cun di plui dal vieli »miklavž« ancje il »Dedek Mraz« e il »Božiček«
Dedek Mraz al vignì al puest dal Miklavž-catolic cun la rivoluzion dai partigjans (1945) de Russie, al puarte fin al dì di vuê dons ai fruts a Prindalan, finît il socialisim e benvignût il globalisim e rive in Slovenie ancje la figure amerecane il »Santa Claus« par sloven »Božiček«.
Cumò mi pâr al à vinçût il »Santa« amerecan, grazie a une azion marketing de Coca Cola.
Cui isal il »Santa Claus«? Al è il nestri »Miklavž« emigrât in Americhe.


sveta kola
Pred letom 1945 so v Sloveniji poznali samo „Svetega Miklavža ali Svetega Nikolaja« - danes imamo že tri, poleg starega »Miklavža« še »Dedka Mraza« in »Božička«
Z revolucijo je Dedek Mraz moral nadomestiti cerkvenega Miklavža, kot revolucija tudi on izvira iz Rusije, prinaša darila za Novo leto, s koncem socializma se je pojavil novodobni globalizem, ki je prinesel s seboj ameriški lik »Santa Claus« prevedeno kot »Božiček«.
Prevod je slab, ker »Santa Claus« ni drugi kot naš stari »Miklavž«, ki so ga priseljenci prinesli s seboj v Ameriko, kajti Indijanci ga niso iznajdli.
Zmaguje ameriški »Santa«, zakaj? V glavnem zato, ker ga je leta 1931 v svoji marketinški akciji uspešno širila Coca Cola.

C S A P A T FIGYELJ IDE

itt vannak a képek - minden jót!


un toc di cjar / kos mesa

A voltis mi pâr che i fruts piçui a sedin plui juscj che no noaltris grancj.
Il gno fi chel plui grant di dome un pôc plui di trê agns e mieç mi mostrave une publicitât suntun perodic, si viodeve une foto di une vacje che si cjatave za tes mans insanganadis dal becjâr, une vacje plen di sanc o in altris peraulis un toc di cjar.
Si tratave di une publicitât pe cjar di divignince austriache, però e mostrave ancje sclet dontri che e ven la nestre cjar di ogni dì.
Cussì viodût chest mi diseve cjalantmi ben in muse »A mi no mi plâs che a fasin mâl ae vacje.« »Parcè fasino mâl ai
nemâi? O vuei ben a ducj i nemâi, jo no mangji plui cjar!«
Jo no savevi plui ce dî, parcè che lui al veve reson.
Vêr che i grancj a fevelin tant di cemût tirâ sù i fruts, però tal stes moment a fasin tantis robis ogni dì che
a son cuintri la nature dal om (parcè che il frut, massime chel plui piçul, al è un spieli de
nestre nature).
Però o dubiti che lui al sedi deventât vegjetarian, nancje jo, almancul salacor o mangjarai mancul cjar.


kos mesa

Včasih moram priznati, da so majhni otroci pravičnejši od nas odraslih.
Moj sine, večji z malo preko treh let in pol mi je kazal neko sliko v neki reviji, kjer se je neka nesrečna krava znašla v družbi mesarja, ki je velikim nožem opravljal svoje delo. Mesar je odrezal, kot bi to rekli, lep kos rdečega mesa. Skratka šlo je za reklamo domačega mesa, nič nenavadnega, hkrati pa tudi krvava resnica o izvoru del naše vsakdanje hrane (saj bo kmalu na vsakem zrezku visel ime srečne domače živadi).
Tako gledavši to, mi je sinko odjokal »Meni to ni všeč, da režejo kravo« »Zakaj režejo živali, jaz imam kravo rad,
jaz imam vse živali rad, - ne bom več jedel mesa!«
Na to nisem vedel, kaj reči, ker je imel prav.
Res, odrasli govorijo, kako in kaj je treba in kaj vse se ne sme, istočasno pa vsak dan delamo stvari, ki so v nasprotju z naravo.
Vseeno dvomim, da je fant postal vegetarijanec, tudi jaz to ne bom, mogoče bom pojedel kakšen zrezek manj, pa kakšno solato več.

inter Jihlava kaj Znojmo

„La urbon Moravske Budejovice vi trovos ĉe la internacia ŝoseo E59 inter Jihlava (45 km) kaj Znojmo (30 km)” –
si pues lei te lenghe esperant sul sît de citât di Moravské Budějovice.
O cjati che l’esperant al sedi in ogni câs une soluzion plui democratiche e tolerante cuintri la intolerance lenghistiche de lenghe inglese.
îr o ai stât a Moravské Budějovice, une piçule citât a 30 km a nord di Znojmo in direzion Jihlava/Praghe.
Nol jere prin di dut un viaç tal spazi, ma plui al jere un viaç tal timp.
Rivât intal centri de citât a ogni cinc metris negozis vietnamits di „levni textil” (tessil di pôcs bêçs) e dongje dal centri une grande fabriche di açâl cu la grande scrite „práce radost mír„ (lavôr ligrie pâs).
Ancje jo o varès bisugne di „lavôr-ligrie-pâs”, o forsit miôr cussì „ligrie-pâs e mancul lavôr”


inter Jihlava kaj Znojmo
(med Znojmom in Jihlavo)

„La urbon Moravske Budejovice vi trovos ĉe la internacia ŝoseo E59 inter Jihlava (45 km) kaj Znojmo (30 km)” – beremo v jeziku esperanto na spletni strani mesta Moravské Budějovice. Po mojem bi bilo širjenje esperanta bolj demokratična in tolernatna rešitev napram jezikoslovnim diktatom angleščine.
Včeraj sem se zapeljal do Moravskih Budějovic, majhno mestece, kakih 30 km severno od Znojma v smeri Jihlava/Praga (kar pove tudi zgornji esperantski stavek).
Ni šlo le za potovanje v prostoru, prej sem potoval v času in to nazaj.
V središču mesta se trgovine z napisom „levni textil” (poceni tekstil) držijo drug druge, zakaj jih je toliko mi ni jasno, saj povsod prodajajo Vietnamci isto kitajsko robo, pa kdo rabi toliko cunj?
Blizu centra stoji velika tovarna jekla z večmetrskim napisom „práce radost mír„ (práce pomeni „delo” ostalo kot v slovenščini). Tudi meni bi odgovarjalo geslo „práce radost mír„ s poudarkom na radost, dela je lahko manj.

fâ nuie / delati nič

Vuê o soi un pôc plui libar, parcè – par un periodi incognossût – sul gno puest di lavôr si lavore mancul,
scuasit nuie, cussì par fâ alc o ai decidût di scrivi ce che mi ven iniment sul teme di »fâ nuie«.
La reson di chest stât momentani a son riorganizazions, par me va ben, a mi mi plasin i gambiaments, ancje se al podarès jessi un pericul o un riscli. Gambiaments a puartin alc. Anzit o cjati che l'om o la nature dal om e vebi bisugne di gambiaments par miorâ o par deventâ plui fuart. Ancje tal sport dome i gambiaments a puartin indevant.
Tornant sul teme »fâ nuie«, in fin la pluipart de int no è bon a fâ nuie, nancje jo, dome chest al è un fat che nus mostre fin a chel pont o sin za deventâts sclâfs dal lavôr.
A mi mi plâs a fâ nuie (ancje sul puest di lavôr), parcè che chest al vûl dî che o puedi fâ ce che mi smeche, par esempli meti adun chest pinsîr spontani.
Puar chel che nol è bon di fâ nuie, ma ancjemò plui puar chel che nol è bon di fâ nuie e nol è bon di fâ alc ce che i smeche che in fin al vûl dî che al fâs nuie..alc al è alc e nuie al è nuie


delati nič

Danes imam več prostosti, ker – za nedoločen čas – se pri nas v službi dela manj (ni prvič), po pravici ne manj, ampak skoraj nič, tako pač med drugim pišem o tem, kar mi pride na misel okoli teme »delati nič«.
Razlog za to trenutno stanje so seveda – za naš čas tipične – preobrazbe, ki se dogajajo v podjetjih, znižati stroške, za mene je to v redu, meni so spremembe všeč, četudi prinašajo rade tudi nevarnosti ali vsaj tveganja.
Nekaj prinesejo. Človek ali njegova narava potrebuje spremembe, s tem se krepi, to velja vsaj za športnika, temu samo spremembe (predvsem načina treninga) pomagajo doseči višji nivo.
Če se vračam na temo »delati nič«, večina ljudi preprosto ni v stanju »nič početi«, niti jaz, kar dobro kaže do katere mere smo se že zasužnili in samega sebe ne pustimo pri miru.
Meni odgovarja »delati nič«, ker se takrat s polno paro posvetim tistemu, kar rad delam (poudarek je na »polni pari«).
Božec ta, ki ni v stanju delati nič, še večji božec pa, ki ni v stanju nič delati in sočasno ni v stanju takrat to početi, kar rad počne in je tako na koncu prisiljen delati nič.