Il plurâl ladin-furlan / ladinsko-furlanska množina

Il plurâl asigmatic / nesigmatska množina

Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)


La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.

Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas)

O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.


Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:

1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc


2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda


3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)


4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn






ladinsko-furlanska množina

Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)


Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval

Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas) (kupljeni)


poglejmo furlansko-ladinsko množino:

Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’

1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc


2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda




3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)

-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn