Sît par imparâ il sloven / spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

Us segnali une biele iniziative dal istitût universitari di slavistiche a Amburc
il leam http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
che mal à mandade la letore di sloven Monika Pemič.
Si trate di un cors di lenghe slovene virtuâl sul sît disore a Amburc. Si cjate pôc te Rêt se tu ciris alc che ti jude a imparâ il sloven di bessôl – e infin ancje jo o ai za cirît di fâ une specie di cors.
Chei di Amburc a àn zontât gnovis lezions dut insieme 15 lezions e lis cinc ultimis ancje cuntune version audio une robe une vore utile par chei che a vuelin dome imparâ a lei par sloven o viodi cemût che si pronuncin lis peraulis. Propit la version audio e une imprest di clâf. Jo par gno cont o ai imparât simpri lis lenghis scuasit dome scoltant audio cassetis e cumò o dopri il mp3 e i servizis podcast.
Un probleme però il sît al è par todesc, al bisugnarès fâ une version furlane o almancul inglese.



spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

Svojčas sem se sam lotil tečaja slovenščine za Furlane.
Tu je zdaj primer spletnega tečaja slovenščine SLOWENISCH LERNEN, ki ga pripravlja Inštitut za slavistiko Univerze v Hamburgu z naslovom http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
Tečaj so izgradili, tako da zdaj obsega 15 lekcij in test, zadnjih pet enot so obogatili s tonskimi posnetki, ki pa so po mojem mnenju ključni, sam sem se učil številne jezike v glavnem samo s kasetami (ko so bile še kasete). Vrtel sem jo znova in znova, tako sem se svojčas lotil portugalščine, arabščine in drugih (zdaj sem že vse pozabil).

il sun dal sloven / zven slovenščine

il vocalisim de lenghe indeuropeane al è scuasit identic cul vocalisim de lenghe latine o greche, un sistem matematichementri simetric e masse ideâl ven â dî o vin
vocâls curtis : A O E U I e lungjis Ā Ō Ē Ū Ī
chel sisteme si è mantignût vonde ben tes lenghis modernis latinis, propit tipic pal sun melodic -tant che se a cjantassin - dal talian o spagnûl.
Tal câs dal slâf o vin un sistem mancul simetric, za tal slâf antîc lis vocâls a deventavin plui curtis, p.e. i > ь une »i« che si pronuncie plui tant che un i indebolît dongje al ə, fonetichementri si fevele di un [ĭ]
Te Slavie moderne o vin sistemis ridusûts, vocâls che si pierdin e altris che a provochin la palatalizazion di diviersis consonants scuasit simpri daspò di ogni vocâl anteriôr:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven družba, rus družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rus. cena
Interessant che la palatalizazion e va indenant ancje tes dialets moderns, ancje dentri dal sloven:
sloven di Gorenjska:
g > j p.e. noge “pîts” > nojé
k > č p.e. kje »dulà« > čé
h > š p.e. hiška »cjasute« > Šiška

Propit chês consonants che si scrivin cu la pipe š, č, ž, ć, đ e altris a son tipichis e responsabilis pal caratar o sun des lenghis slavis, plui che tal sloven o cravuat ju cjatìn tal polac o cec:
Esemplis
cravuat e sloven RE > cec ŘE, polac RZ (=ž)
slov. reka : cravuat rijeka : polac rzeka : češ. řeka »flum«
slov. morje : cravuat more : polac morze : češ. moře »mâr«

cravuat e sloven -OST > polac –OŚĆ = furl. »-tât«
cravuat, sloven novost : polac nowość »novitât«

Il risultât il caratar mancul melodic, paronât di consonants soredut di chês palatâls. Lis plui melodichis grazie al lôr sisteme vocalic a son il serp e cravuat, za mancul il sloven modern dulà o vin une schirie di gambiaments. Tai dialets dal amont e te lenghe fevelade o vin une riduzion des vocâls altis I,U (miš > məš, kruh > krəh) e de a curte A (zlat > zlət).

il sisteme:

IE = la lenghe indoeuropeane
curtis
IE *i > protoslâf ĭ, slâf antîc ь > sloven a, ə, e
grêc línon, lituan lìnas, slâf a. lьnъ, sloven lân, cravuat lan, rus lёn, cec len, furl. lin (< līnum)
protoslâf *pьsь > serp, cravuat pas, sloven pes [pəs]
protoslâf * dьnь > serp, cravuat dan, bolgâr den, sloven dan, sloven orientâl den


IE *u > protoslâf ŭ, slâf antîc ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), slâf antîc mъhъ, rus. moh, sloven muha
protoslâf * sъnъ > serp, cravuat san, sloven sen [sən], bolgâr sən

IE *e > protoslâf e, slâf antîc e > sloven e
lat. decem, slâf antîc desętь, sloven deset

IE *o > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. oculus, slâf antîc oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. axis, furl. as, lituan ašìs, slâf antîc osь, sloven os

lungjis

IE *ī > protoslâf i, slâf antîc i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, lituan gývas, slâf a. živъ, sloven živ

IE *ū > protoslâf y, slâf antîc y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, lituan, dūmas, slâf antîc dymъ, sloven dim

IE *ē > protoslâf ē, slâf antîc ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, slâf antîc sěmę, sloven seme

IE *ō > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, slâf antîc darъ, sloven dar

IE *ā > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. māter, furl. mari, slâf antîc mati, sloven mati




zven slovenščine

Vokalizem (pozne) indoevropščine se je ohranil skoraj nespremenjeno v latinščini in stari grščini, gre za sistem, ki se zdi matematsko simetričen, mogoče celo preveč v ravnovesju, zato je indoevropsko prastanje glede vokalizme še vedno uganka.
Poznoindoevropski in tudi kasnejši latinski sistem:
kratki: A O E U I in dolgi Ā Ō Ē Ū Ī
To se je ohranilo še v veliki meri v modernih latinskih jezikih, predvsem v italijanščini in španščini, zato zvenita ta jezika tudi tako melodično kot petje.

V primeru slovanskih jezikih imamo manj simetrični sistem, že v praslovanščini so samoglasniki postali krajši, dolgi so postali kratki, prvotno kratki pa še krajši celo dvojno kratki, take dvojno kratke samoglasnike pozna danes npr. japonščina.
Primer: i je postal “ ь » neke vrste ijevski polglasnik [ĭ].
V sodobnih slovanskih jezikih se je prvotni samoglasnik pogosto celo izgubil npr.
praslovansko zvalnik *otьče > oče
in pogosto so samoglasnik odgovorni za nebnjenje ali po zvenu za značilno slovansko šumenje:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven. družba, rusko družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rusko cena
Zanimivo je, da je to nebnjenje šlo znotraj slovenščine še naprej npr. v koroščini in gorenjščini:
g > j noge > gorenj. nojé
k > č kje > gorenj. čé
h > š hiška > gorenj. Šiška
Prav šumniki in šumenje je dalo značaj, mogoče v največji meri v poljščini in češčini:
hrv. in slov. RE odgovarja vedno: > češ. ŘE, poljsko RZ (=ž)
slov. reka : poljsko rzeka : češ. řeka
slov. morje : poljsko morze : češ. moře

hrv. in slov. -OST odgovarja vedno: > poljsko –OŚĆ
hrv. in slov. novost : poljsko nowość
Kar se tiče vokalizma je melodičnost v največji meri dosežena v srbščini in hrvaščini, v slovenščini, predvsem na zahodu zaradi vseprisotnega polglasnika le v manjši meri
npr. n zahodu i, u (miš > məš, kruh > krəh) in kratki A (zlat > zlət).

IE = indoevropščina
kratki
IE *i > praslovansko ĭ, staroslovansko ь > sloven a, ə, e
grško línon, litvansko lìnas, staroslovansko lьnъ, slovensko lân, hrv. lan, rusko lёn, češ. len
praslovansko *pьsь > srb, hrv. pas, slov. pes [pəs]
praslovansko * dьnь > srb, hrv. dan, bolg. den, slov. dan, vzhodno slov. den


IE *u > praslovansko ŭ, staroslovansko ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), staroslovansko mъhъ, rus. moh, sloven muha
praslovansko * sъnъ > srb, hrv. san, slov. sen [sən], bolg. sən

IE *e > praslovansko e, staroslovansko e > sloven e
lat. decem, staroslovansko desętь, sloven deset

IE *o > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. oculus, staroslovansko oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. axis, furl. as, litvan. ašìs, staroslovansko osь, sloven os

lungjis

IE *ī > praslovansko i, staroslovansko i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, litvan gývas, staroslovansko. živъ, sloven živ

IE *ū > praslovansko y, staroslovansko y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, litvan, dūmas, staroslovansko dymъ, sloven dim

IE *ē > praslovansko ē, staroslovansko ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, staroslovansko sěmę, sloven seme

IE *ō > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, staroslovansko darъ, sloven dar

IE *ā > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. māter, furl. mari, staroslovansko mati, sloven mati

Un probleme dai siôrs / bogatejši v težavah

Lis catastrofis, taramots a copin i puars che no àn la pussibilitât di scjampâ, a restin fêrs dongje di un pericul potenziâl, infin a àn altris problemis. Cheste volte cul vulcan islandês Eyjafjallajökul al è dut come gambiât, i puars no àn masse bisugne di cjapâ un svol par une destinazion lontane o par cjatâsi une dì a Brussel e chê altre dì a NewYork par gambiâ dôs peraulis e dut chest te ete di videoconferencis.
islandês Eyjafjallajökull >
EYJA “isule“ di antîc nordic »EY« di gjerm. *agwiô, che si cjate tal todesc modern EILAND «une piçule isule«
FJALLA »clap, montagne« di antîc nordic FJALL di gjerm. *felza-, che si cjate tal todesc FELS »clap«
JÖKULL »glace« di antîc nordic »jǫkull« che al diven de lidrîs indoeuropeane: i̯eg-
cheste lidrîs si cjate dome tes lenghis gjermanichis e celtichis
p.e. inglês icicle »ghiacciolo“ , vieri todesc ihilla

Cheste e je une peraule viere-viere si cjate in dut il teritori european, ma ancje te Asie, cussì tal indoeuropean *jeg »toc di glace«, tal uralic, dulà o vin finlandês JÄÄ »glace«, ongjarês JÉG, ma la stesse lidrîs si cjate ancje te lenghe dai escimos, tal altaic (mongol, lenghis turchis) e dravidic.
Alore un probleme dai siôrs e par me però nome une chistion lenghistiche e o podarès dî che l'ongjarês ti jude a capî l'islandês!

bogatejši v težavah

Katastrofe, potresi ponavadi ubijajo predvsem revne, saj nimajo kam bežati, konec koncev se s takšno morebitno nevarnostjo niti ne ukvarjajo. Tokrat se zdi, je ognjenik Eyjafjallajökul , ime že vsi poznamo, vse obrnil, saj se revežem ne mudi na srečanja v Nju York (uporablja se tudi Novi York in novijorški, čeprav prav je le New York), zdaj pa ajmo vsi na videokonferenco, podpis pa virtualno!
islandsko Eyjafjallajökull >
EYJA “otok“ od staronordijsko EY, kar je pragermansko *agwiô, to pa ustreza nemški besedi EILAND «otoček«
FJALLA »skala« od staronordijsko FJALL, kar je pragermansko * felza-, kot nemško FELS «skala«
JÖKULL “ledenik, led” od staronordijsko jǫkull »led«, angleško sorodno je ICICLE »košček ledu«, to pa je vse iz praindevropskega korena *JEG-, ki se pojavlja samo v germanskih in keltskih jezikih.

Tu gre, nekateri predpostavljajo, za zelo staro besedo, saj se pojavlja tudi v jezikih Azije, tako v uralski družini, npr. finsko JÄÄ »led« ali madžarsko »jég“, se pa dobi ta koren tudi v altajskih jezikih (turški in mongolski npr.) in celo pri eskimih.

Torej le težava bogatih, zame pa zanimivo jezikoslovno vprašanje, lahko bi celo rekel, da ti znanje madžarščine -v tem primeru- pomaga razumeti islandščino!

Il dibisugn di jessi produtîf / potreba po učinkovitosti

Cumò che mi impensi dal timp cuant che o vevi scrivût i dizionaris chel furlan o chel albanês, ma ancje chêi altris che no ai mai finît, che si cjatin cumò ducj ancje su la pagjine http://evroterm.gov.si/slovar/ – cumò mi ven iniment ce biel passetimp che al jere chest, alore par meti a confront la robe, scrivi un dizionari al somee ae ativitât che si davuelç cuant che si va a foncs, une ativitât limitade dome suntun prodot: foncs, peraulis, plui il plasê di fâlu e mancul impuartant il resultât (alore tornât cence foncs).
Vuê o ai mancul timp vê trê fruts piçui no ti da plui il spazi libar di passâ il timp cuntune vore non-produtive e infin nancje a lâ a foncs.
Meti adun peraulis, scrivi, compilâ elencs cence fin tant che il lavôr dai grancj enciclopediscj DuCange o Wilhelm Grimm o James Murray il compiladôr dal Oxford English Dictionary al è une ativitât no produtive almancul tal sens dal lavôr metût dentri in confront al mont materiâl che si cjape indaûr. Salacor si trate plui di une sorte di meditazion fâ alc, lavorâ su detais dome pal gust di fâlu – alore un mût di vivi une specie di Yoga.
Murray al à lavorât par agns e agns, al à calcolât che par finî la vore al bisugnarès meti su la cjarte ogni dì almancul 33 jentradis (peraulis, lemis), ma dispès i coventave dut il dì dome par une gnove peraule. La opare e ven finide dopo la sô muart (al mûr tal 1915). Tal 1928 la opare e contignive 414.825 lemis. Nuie mâl se o calcolìn 33 lemis par dì o esprimût in dîs: 12570 dîs = 34 agns.


potreba po učinkovitosti

Če se spominjam na čas, ko sem sestavljal ali zbiral besede za razne slovarje, ki se jih najde zdaj tudi na strani http://evroterm.gov.si/slovar , potem lahko rečem, da je to kar zabavno delo, nekje tako kot nabirati gobe ali regrat, samo da ga nabiraš leta, pri tem enostavno se lepo sprostiš.
Zdaj prostega časa za te manj plodne dejavnosti ni več tudi gob ne nabiram več (samo še regrat).
Zbirati besede, sestavljati dolge spiske kot so to delali stari enciklopedisti kot DuCange ali Wilhelm Grimm ali James Murray, pisec mogoče največjega slovarja Oxford English Dictionary ni preveč plodno, če vzamemo vloženi čas glede na izid, gre prej za vrsto meditacije, delati nekaj, samo za to da se nekaj dela, na nekaj ozkega osredotoči, da se bi razbremenili vsakodnevnih drobnih skrbi in opravil in vseh motečih misli.
Murray je to počenjal leta in leta, izračunal je, še preden se je lotil dela, da bo moral obdelati vsak dan vsaj 33 gesel, kasneje se je pritoževal, da je pogosto porabil cel dan samo za obdelavo enega gesla, besede (torej kot da nabiraš celi ljubi dan gobe, pa prideš z eno staro marelo).
Tako tudi dela ni končal, umrl je leta 1915, 1928 pa so drugi delo končali. Angleški slovar obsega 414.825 gesel. Ni slabo, če upoštevamo to, da je napravil 33 gesel na dan, torej vse skupaj 12.570 dni = 34 let.

il frut e la pome / otrok in sadež

Nol è muart… il gno blog e nancje inmalât
Cualche setemane (o mês) indaûr o ai cirît di rispuindi a une domande rivuardant la etimologjie de peraule furlane FRUT. Al è clâr che al diven dal latin FRUCT-UM acusatîf di FRUCTUS.
Ce che al reste viert al è il mistîr tor de divignince dal significât speciâl FRUTTO > BAMBINO, chel svilup al cognòs dome il furlan (almancul di ce che o sai jo)
Ancje tai dialets retoromans par esempli Grischun FRITG “frutto” no cognossin il significât „fruct-„ “bambino” tant che tal furlan, e cussì ancje tal venit dulà o vin nome FRUTO “frutto”.
Dontri vegnial chest significât?
Par prime escludarès un leam cul iliric, che o vin daûr diviers albanolics tal Triest Tergeste cul albanês TREG- “place” + iliric –ESTE.
Dut intor al iliric al è plui che ipotetic, parce che no vin scuasit nuie de lenghe iliriche fûr che cualche peraule nons di lûc o di persone in tescj grêcs chest al è masse pôc di fevelâ di leams cul iliric, nancje il leam cul albanês nol è sclarît.
Pal furlan o vin influencis dal celtic, gjermanic o latin dal est.
Salacor de lenghe bibliche ? - Interessant il fat che te Biblie o vin :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luc, 1,42)
Dulà che « fructus » si dopre tal significât « frut » tant che tal grêc origjinâl.
Infin il svilup FRUTTO > BAMBINO nol è tant strani, lu cjatìn in tantis lenghis p.e. tal todesc,
dulà che o vin Früchtchen “=frutut”= tal sens peioratîf, ma ancje Spross “pome dal arbul” o Sprössling = frut.
O vin ancje “Fruchtblase, Fruchtwasser” dulà che Frucht- al vûl dî il embrion.
Ma ancje inaltrò o cjatìn chê robe tal ongjarês si dopre ancje la peraule che al significhe “pome” ancje pal significât “frut”.
E indenant cul discors
Ebraic: yeled “frut, fantat” e ancje ”pome”
Cussì ancje il grêc bréphos “child, fruit” e infin ancje tal sloven “plod” = “pome” ma ancje cul significât „embrion“ o „zaploditi“ che al vûl dî “fâ un frut”
Metint in struc jo no sai cemût e dontri vegnial chel svilup, forsit lu puedial dî cualchidun altri?


Pred kakšnim tednom ali več, me je nekdo poiskal in vprašal za zgodovino furlanske besede FRUT, ki pomeni »otrok«. Etimologija na prvi pogled ni zapletena, izhajamo iz latinsko FRUCT-UM tožilnik od FRUCTUS »sadež«, ta beseda se skriva tudi v angleški FRUIT.
Odprto je vprašanje okoli premika od pomena SADEŽ > OTROK, tega ostale naslednice latinščine ne poznajo. Tako ima retoromanščina, narečje Grischun v Švici FRITG “sadež”, tudi Benečani samo FRUTO “sadež”.
Kako je prišlo do tega?
Kar bi izključil je vpliv ilirščine, tako povezavo predpostavljajo nekateri za izvor imena mesta Trst iz Tergeste, kar povezujejo z albansko TREG- “trg” + ilirsko za kraje –ESTE.
Vse okoli ilirščine je težko dokazljivo, ker ni skoraj ničesar ostalo, razen nekaj krajevnih in osebnih imen v grških virih.
Za furlanščino so možni keltski, germanski in seveda vzhodno latinski vplivi.
Mogoče je bil vzgled primer iz Biblije, kjer beremo :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luk, 1,42)
Tu se uporablja « sadež » v pomenu « otrok », konec koncev tudi v slovenščini uporabljamo tu PLOD, poleg ZAPLODITI « delati otroka »

Tudi drugje poznajo SADEŽ, PLOD > OTROK, npr. nem. Früchtchen slabšalno za otrok, mulec, ali « Spross », Sprössling « plod » s pomenom « otrok ».
Pa še “Fruchtblase, Fruchtwasser”, kjer Frucht- (to je prav tako iz latinsko FRUCTUS) pomeni embrijo.
Naprej še hebrejsko: yeled “otrok” in hkrati ”sadež”
Ali grško bréphos “otrok” in ”sadež

Nadâl e soreli / Božič in sonce

Vonde clâr che la fieste di Nadâl e je un concet une vore vieri leât ae fieste di nassite dal soreli, dopo il dì plui scûr o cjapìn di gnûf plui soreli. Tal todesc modern o fevelìn dal Mittwinterfest che al è il contrari al Mittsommerfest. Storichementri plui juste e je la peraule che si dopre ancjemò vuê in Gjermanie il Julfest o inte forme plui viere tal suedês JULBLOT.
Partant nol è strani che in Scandinavie a clamin il Nadâl JUL e par inglês YULE. I todescj invezit a doprin »Weinachten« che al diven dal wīhenahten componût di “weihen” e “Nacht-en” ven a stâi lis Santis Gnots ancje tal inglês o vin une composizion plui moderne Christmas di “Christ” e “Mass” dal latin missa “messe”. De peraule todescje wīhenahten ancje il cec Vánoce e slovac Vianoce.
Al puest de viere peraule slave “KRAČUN” cul significatîf cuant che il soreli al torne o cuant che il soreli al va indevant, in sù dal verp *korč-, vuê o doprìn tes lenghis slavis dal sud, sloven Božič, cravuat božić il diminutîf di „bog“= piçul Diu = Jesus.
La viere peraule slave si dopre vuê dome tai dialets in Bolgarie e Macedonie, altris invezit le àn adotade cussì i Ongjarês (salacor a diret dal vieri sloven) ”karácsony“ e tal rumen dulà o vin Crăciun. (ancje se i Rumens a disin che la lôr peraule e je latine di latin »creation-em«).
In Austrie il Nadâl al tache secont la tradizion protestante (ancje se la Austrie e jere simpri catoliche) tant che in Gjermanie za il 24.12, cun di plui ancje i regâi e il Pai Nadâl e une invenzion di Martin Lutar.
In Slovenie i fruts a cjapin ancjemò di plui – pardabon privilegjâts - trê voltis :
6.12 il Miklavž – catolic, a Nadâl secont Lutar e ancjemò pal An Gnûf dal Dedek Mraz rus.
---


Božič in sonce

Znano je, da je praznovanje Božiča v neki zvezi s kakim prakonceptom, glede na čas gre tu za praznik sonca, ko se rodi sonce, kajti dnevi se spet daljšajo, to pa nekako vsakemu ustreza že od nekdaj. V sodobni nemščini to imenujejo Mittwinterfest, ki je nasprotje germanskim Mittsommerfest.
Zgodovinsko starejša beseda v nemščini je Julfest, ali po švedsko JULBLOT. Ostanek tega verovanja je skandinavsko ime za Božič JUL, angleško YULE.
Nemci imaja danes Weinachten iz starejšega wīhenahten sestavljeno iz “weihen” in “Nacht-en”, kar pomeni svete noči, angleško Christmas je pa iz “Christ” Kristus in “Mass” iz latinsko missa “maša”.
Iz stare nemške besede wīhenahten je tudi češko Vánoce in slovaško Vianoce, čeprav si ljudsko besedo razlagajo iz »dva« + »noc« torej dve noči.
Stari Slovani so kot tudi Kelti, Rimljani in drugi poznali ta zimski praznik, imenovali so ga “KRAČUN”, v starem pomenu se rabi beseda še deloma v Bolgariji in Makedoniji. Izvor pojasnjujejo na različne načine tako npr. iz neke slovanske predloge *korč-, kar je dalo južnoslovansko »KRAČ-». Staro besedo so prevzeli Madžari, ki imenujejo Božič ”karácsony“, kar je neposredno iz „KRAČUN“. To besedo imajo tudi Romuni »Crăciun«, čeprav oni raje razlagajo izvor z latinsko creation-em (npr. kreacija).
V Avstriji in Nemčiji se začne Božič že 24.12., torej še preden se podajo na polnočnico, tu pa sledijo protestantom, čeprav so seveda vedno bili katoličani, tudi darila in Božička si je izmislil Martin Luther.
V Sloveniji pa so darila tako za Miklavža – katoličanstvo, za Božič po Lutru in za Novega Leta pa se še izpod Triglava prikaže Dedek Mraz.

Pars pro toto / Del za celoto

Nol covente jessi sienziâts, la peraule furlane “rose” si compuarte intun mût specific – almancul ce che al rivuart il significât daûr il principi de »pars pro toto«
*ROSE »garoful« > »ROSE »rose, flôr«.
Inaltrò in Europe a doprin cheste peraule tant che tal talian o todesc o in diviersis lenghis slavis cjale cravuat ruža, slovac ruža, cec růže , rus. roza, polac róża, dome pal significât “garoful”.
Compagn tant che il furlan si compuarte ancje il sloven:
*ROŽA »garoful« > ROŽA »rose, flôr«.
Clâr il leam cul latin ROSA, ancje se almancul tal câs sloven no a diret, le vin cjapade atraviers dal vieri todesc te ete di mieç, tant che tantis altris peraulis che a son leadis ae culture di chest timp, p.e. hiša »cjase« (< vieri todesc hus).
Chê latine e je rivât dal lontan atraviers dal grêc rhodion , plui viere la forme greche eoliche wrodion cu la w-, dut dal vieri iranic, avestic warda, indevant di une peraule plui viere *ward-. L'avestic e je stade une lenghe iraniche, lenghe liturgiche dal Zoroastrisim.
Cheste viere peraule si cjate ancje tal armen vart, gjeorgjan vardi, Arap ward e ebraic vered.
La viere peraule iraniche si pronuncie vuê tal modern iranic GOL, chê istesse si dopre ancje tal turc modern GÜL, cussì si clame ancje il president atuâl de Turchie.
Ma dontri alfin vegnie cheste peraule? No lu savìn, al à di jessi une robe viere viere, stant che il garoful lu cognossin di miârs di agns specialmentri tal continent asiatic sei inte antiche Cine o Persie.
Alore si partìs:
*W-R-D > iranic WARD-, WURD- > grêc eolic WROD-ion > grêc (w-)ROD-ion > latin ROS-A
-j- e cause la palatalizazion de dentâl precedent: grêc *dj> latin -z : Rodj- > Ros-a.
> furlan ROSE (a diret o vie il todesc no lu sai)
> vieri todesc bavarês ROZA, ROŹA > sloven ROŽA
*W-R-D > iranic WURD > iran GUL- (cul svilup V > G) > iran GOL-, turc GÜL > hindi GUL-AAB > tailandês (dawk) GULAAB
Anzit a cheste peraule i plâs di fâ viaçs lontans cussì e rive a Pakistan e Indie e diven tal urdu, hindi GULAAB fat dal iran. Gol- “garoful” + aab “aghe” dopo indevant fin al tailandês dawk gulaab.
Duncje in struc o vin une proto-peraule WRD »garoful« viere viere lade pal mont, ma dome ca di nô in Slovenie e Friûl o doprìn chê peraule cul significât amplificât pe »ogni plante che e fâs flôrs” alore se no altri une robe comune e vonde isolade.

-----

Del za celoto

Tudi če nismo jezikoslovci, smo mogoče opazili, da se slovenska beseda »roža« obnaša malo po svoje, vsaj kar se tiče njenega pomena, ki je nastal po načelu »pars pro toto« ali po naše »del za celoto«
*ROŽA »vrtnica« > ROŽA »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
V Evropi uporabljajo besedo, tako npr. v italijanščini, nemščini kot tudi v drugih slovanskih jezikih v izvirnem ožjem pomenu: hrv. ruža, slovaško ruža, češko růže , rusko roza, poljsko róża, torej vse s pomenom »vrtnica”.
Kot slovenščina se vede tudi furlanščina, kjer ROSE ustreza naši besedi ROŽA:
*ROSE »vrtnica« > »ROSE »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
Jasno je, da zgoraj navedene besede pridejo iz latinske ROSA, četudi v primerih posredno kot v slovenščini preko stare visoke nemščine.
Latinska pa nadaljuje starejšo grško rhodion , v eolskem narečju še kot wrodion z vzglasno w-, grška je pa iz stare perzijščine, jezik Aveste warda, varəδa, perzijska pa izhaja iz neke neznane predloge *ward-,
(Jezik Aveste je iranski jezik, sveti jezik zoroastrizma.)
Iz te stare predloge so tudi armensko vart, gruzijsko vardi, arab ward in hebr. vered [ורד].
V moderni perzijščini se beseda glasi GOL, kar je šlo preko razvoja W > G, to pa so posodili tudi Turkom, kjer imamo danes GÜL, tako se piše tudi sednaji turški predsednik.
Odkod ta beseda pride, ne vemo, nič čudnega saj vrtnico poznajo že nekaj tisoč let stare kulture v Aziji, na Kitajskem in v Perziji.
Razvoj:
*W-R-D > iransko WARD-, WURD- > grško starejše WROD-ion > grško (w-)ROD-ion > latinsko ROS-A
-J- je povzročil nebnjenje predhodnega zobnika: grško *dj> latinsko z : Rodj- > Ros-a.
> furlansko ROSE
> staro viskoko nemško, bavarsko ROZA, ROŹA > slovensko ROŽA
*W-R-D > iransko WURD > iransko GUL- > danes iran GOL-, turško GÜL > hindi GUL-AAB > tajsko (dawk) GULAAB
Ta beseda je kar pridno potovala preko Pakistana Indije do Tajske:
urdu, hindi GULAAB iz iransko Gol- “vrtnica” + aab “voda” potem pa naprej tajsko dawk gulaab.
Naša praoblika WRD »vrtnica« je prepotovala, pri nas in v sosednji Furlaniji se je razvil širši pomen za »vsaka rastlina, ki ima cvetove«.