pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

la nêf e je tornade, la nêf di îr e jere ideâl par fâ un pipinot di nêf.
Il pipinot – o crôt che al vebi a ce fâ cu la idee de nêf frescje pe sô nature - la storie dontri che al ven il pipinot no je sclaride.
Tal todesc o inglês o vin il Schneemann o snowman ven a stâi l’om di nêf tant che il francês
Bonhomme de neige, ancje tal ongjarês hóember (= nêf + om). Tal sloven o vin „snežak« di sneg »hó“ + -ak „tal sufìs si scuint „om“, ma a bande di chest o vin inmò „snežni mož« = sneg + »-ni« par fâ un adietîf + mož „omp“.
Interessante la peraule polache „bałwan“ che e diven di une lenghe dal soreli jevât magari si lee ae peraule iraniane »pehlivan« che e significhe »eroi« inte lenghe turche a doprin ancje la peraule iraniane tur. pehlivan »lotadôr« - il pipinot di nêf un eroi, lotadôr.

pupazzo (fr. poupette) dal lat. PUPUS »frut«, la peraule taliane di PUP + AZZO (furl. –AT). Mi pâr almancul possibil che ancje la peraule furlane „pipin“, „pipinot“ si pues spiegâ cu la peraule latine salacor cuntune influence onomatopeiche viôt p.e. pipí, ancje todesc pipí "pipì" o „pipel, piepel“ par „piçul frut“, no pal ultin il sun „i“ si dopre simpri par alc che al è piçul-dongje-familiâr alore ideâl par doprâlu pe peraule frut alore pipin une variant modificade dal latin PUPUS. De peraule latine al diven ancje todesc „Puppe“ o francês poupèe ducj i doi „pipin“.

pup..pup..pip..pip... une biele base par peraulis onomatopeichis ancje tal sloven o cjatìn alc, cuant che si fevele cuntun frut si dopre: pupati „bevi“, papati „mangjâ“.



pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

sneg se je vrnil, včerajšnji je bil pravi za snežaka, skod je ta navada, ne vem, mislim pa, da ni razčiščeno, razen tega, da je povezana z na novo zapadlim snegom.
Po nemško je ”Schneemann”, angl. „snowman”, torej podobno kot francosko Bonhomme de neige, ali madžarsko hóember (= sneg + človek) torej „snežni mož“. Tudi „snežak« pomeni v bistvu isto sneg + -ak v priponi se skriva „mož“.
Zanimiv poljski snežak „bałwan“, ki je prevzet iz neke vzhodnejše predloge, verjetna je povezava z iranskim »pehlivan« s pomenom »junak«, kar so prevzeli tudi turki, ki jo rabijo za pomen »rokoborec«.

pupazzo (fr. poupette) italijanski snežak je iz latinske PUPUS »otrok«, sestavljeno iz PUP + AZZO (furl. –AT). Za furlanskega „pipin“, „pipinot“ bi lahko vzel isto latinsko besedo mogoče z vplivom posnemovalnega –i-ja, glej. furl. pipì otroško za »lulanje«, kot nemško „pipí“ ali „pipel, piepel“ za „majhni otrok“, saj se glas „i“ rabi kot prototip za MAJHEN-BLIZU. Iz omenjene latinske je tudi nemška „Puppe“ ali francosko poupèe za „punčka (igrača)“
pup pup pip pip ...lepa osnova za posnemovalne besede, recimo pupati ali papati.

Μπίρα

Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra

Ce isal? Un scherç dal 04. di Fevrâr?

No, o vin cjacarât de peraule semitiche BJT che si pronuncie bajit, bet, bejt evi. (viôt il post prime), e cheste peraule si cjate ancje in scuasit dutis lis lenghis dal mont, dapardut dulà che a doprin la peraule greche ALFABET, i slovens a doprin la variant moderne ABECEDA ancje se l'alfabet sloven al tache a-b-c-č-d .
Alore o vin a ce fâ cul alfabet grêc, bielis lis letaris grechis nomo?

Η (i) = la , l’articul feminin tal grêc classic si pronuncie tant che [he:], la vocâl e diven dal A lunc, chel istès â lunc si cjate te posizion finâl latine o taliane : ros-a, o tal cjargnel: cjas-a inaltrò in Friûl o vin la –e alore tant che te storie de lenghe greche .

λέξη , f (léksi) = peraule , viôt lis peraulis de stesse lidrîs: lessic, lessicolic

μπίρα (bíra) = interessant al è che si doprin doi segns μπ pal sun [b]. Tal grêc classic a vevin la letare “beta” Β β ϐ (viôt alfa-bet-), tal grêc modern si pronuncie la beta tant che [v] e cussì a àn costruît une gnove letare μπ pal sun [b].
Storichementri il non grêc “beta” al diven a diret dal semitic, dal fenici beth = cjase o l'ebreic, arab BJT viôt il gno post prime

προέρχεται (proérchetai) = al diven

πιθανότατα (pithanótata) = vadì, probabilmentri

από (apó) = di

une peraulute une vore cognossude, p.e. apuestul dal grêc apostolos, dal verp apostellein : apo-, apo- 'di, vie' + stellein 'mandâ, inviâ´

την (tin) = articul tal acusatîf, la –n pal acusatîf e diven dal –m, viôt tal latin l'acusatîf -m p.e. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = taliane

λέξη = viôt di sore

Alore par furlan:
La peraule μπίρα e diven de peraule taliane birra
παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= Une bire par plasê! )


Μπίρα
Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra
Kaj to zdaj?

Pisal sem o semitski besedi BJT, ki se izgovarja glede na jezik bajit, bet, bejt itd. (glej nazaj), to besedico pa najdemo skrito v svetovno znani besedi ALFABET, čeprav v slovenščini rabijo prej ABECEDA, kar spet ni čisto prav, saj se naša abeceda začne z a-b-c-č-d, torej abecečeda.
Torej se lotimo grških črk:

Η (i) = ta, določni člen ženskega spola, v klasični grščini se je izgovarjal kot [he:], samoglasnik dolgi e pride iz dolgega a-ja (gre za narečno varianto), ta A pa je enak obrazilu za ženski spol –A kot v slovenščini žen-A, deklic-A itd.

λέξη , f (léksi) = beseda, to poznamo, recimo: leksi-kon itd.

μπίρα (bíra) = to je zanimiv primer, ki kaže, da Grki glas B označujejo z dvema črkama μ (m) in π (p)
Stari Grki so ta glas označevali z črko “beta” Β β ϐ (tudi v besedi alfa-bet-), ker se je pa ta glas skozi čas v grščini razvil v glas [v], zato ga najdemo tako v cirilici, so morali iznajti novi znak, to je pa: μπ [b].
Zgodovinsko ime črke “beta” pride neposredno iz semitskega jezika, feničansko »beth« = dom, hiša, ali arabsko, hebrejsko BJT

προέρχεται (proérchetai) = izhaja iz

πιθανότατα (pithanótata) = verjetno

από (apó) = iz, od
znana besedica, npr. apostol iz grške apostolos, od glagola apostellein : apo-, apo- 'od' + stellein 'poslati´

την (tin) = člen v tožilniku, –n za tožilnik pride iz –m, ki ga ima še latinščina -m npr. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = italijanski

λέξη = glej zgoraj

po slovensko:
Beseda μπίρα izhaja iz italijanske besede birra .

παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= pivo prosim! )

La cjase de pâs / hiša miru

Il timp di nadâl al è passât, ancje i Trê Rês cul Jesù nassût a Betlem. Al tache l'an 2009 tant che al solit, scûr come in bocje cul frêt mortâl e diviersis crisis pal mont. O vin une recession, par me une robe dome naturâl parce che ancje la economie mondiâl e je dome un organisim, i organisims no cressin mai di un continui – fûr che lis alghis tal gno acuari – alore la recession e je normâl- nuie pôre – e la nature ancje chê umane e rispuint in chest câs cu la evoluzion cul svilup di un sisteme miôr.
Si cjatino cumò tal mieç di un procès darwinistic?
Ancje la lenghistiche tant che dute la umanistiche si cjate za di plui di cent agns intune recession, tornìn indaûr: »Jesù al nassè a Betlem.«
Betlem, Betlehem o Beit Lehem?
La peraule »Betlem« e je un biel esempli par une peraule semitiche che e podarès jessi sedi arabe sedi ebree.
Par arab classic si dîs: بيت لحم‎ Bait Lahm, Bayt Laḥm »la cjase dal cjar«
I ebreis a disin: בית לחם Beit Lehem, "la cjase dal pan«
Par un che al è usât lu viôt subit che la scrite arabe e ebree e je scuasit identiche infin ancje la nestre scrite e je dome une variant moderne. Ancje nô nuie di gnûf o vin fuarts leams cul mont semitic.
La scriture:
Tes scrituris classichis si scrivevin dome i consonants:
בית ‎ = BJT [bajit] tant che l'arab BJT in dutis lis dôs lenghis al vûl dî: „cjase“
bב = : storichementri al è un pitogram che al rapresente une cjase, la peraule cjase e tache propit cun chest consonant
j = י
ת = t
LHM
La seconde peraule e je LHM che si pronuncie par ebrei »Lehem« »il pan« o par arab »Laḥm« »la cjar« , (viôt il non de Pize turche »Lahmacun«)
לחם = LHM
ל ‎= L
ח ‎ = ḥ
ם = M

ARAB سلام = SLAM = salām = EBREI שלום = šlwm = šalom = furlan PÂS = sloven MIR

Interessant che chê istesse lidrîs semitiche SLM si cjate ancje in tancj tiermins religjôs tant che
islām ‘sumission ae volontât di Idiu’
muslim ‘crodint’ l’element MU- si dopre par lis nomina agentis tant che il furlan –dôr, -tôr p.e.
دار السلام dār as-salām ‘paradîs’
Dār = cjase, lûc
Alore il paradîs al è la pâs e cence pâs nuie paradîs ancje tes tieris semitichis.


hiša miru

Božični čas je minil, tako tudi trije kralji iz Betlehema, zadnji praznik. Leto je v svoji recesijski fazi tako menda vse in vsi. Tudi ekonomija je samo organizem, ki ga ne moreš stalno terati in naterati, organizmi ne rastejo stalno, enkrat se vstavijo, razno kadar gre za bolezen ali če vzamemo alge v mojem akvariju, te vztrajno poganjajo. Narava si pomaga z evolucijo.
Poglejmo si omenjeno besedo »Betlehem«
Zdi se mi lep primer podobnosti semitskih jezikov.
arabsko بيت لحم‎ Bait Lahm, Bayt Laḥm »hiša mesa«
po hebrejsko pa: בית לחם Beit Lehem, "hiša kruha«
Kruh ali meso, gre za neke osnovne vrste hrane.
Podobna sta si tudi pisavi, konec koncev tudi z našimi latinskimi črkami, samo da so semitske obrnjene proti levi.

Znano je, da so se zapisovali samo soglasniki, kajti iz soglasnikov se ponavadi, da sklepati na celo besedo. Drugo je, da se v semitskih besedah skriva vedno tročrkovni soglasniški koren, ki vsebuje tudi osnovni pomen.
בית ‎ = BJT [bajit] enako je arabsko BJT v obeh jezikih pomeni: „hiša“
bב = : zgodovinsko naj bi se ta črka razvila iz slike za hišo, ostalo je le še semitsko vzglasje b od BJT in pri nas b-.
j = י
ת = t
LHM
Druga beseda je sklop LHM, ki se izgovarja po hebrejsko »Lehem« »kruh«, arabsko »Laḥm« »meso«, meni tu pade kot prvo na misel ime za turško pico »Lahmacun«, ki je neka poceni različica kebapa.
לחם = LHM
ל ‎= L tu se lepo vidi, da je naša črka samo obrnjena
ח ‎ = ḥ
ם = M
Za konec pa še:
arab. سلام = SLAM = salām = hebr. שלום = šlwm = šalom = MIR

Zanimiv je semitski koren SLM, ki ga poznamo iz znanih izrazov iz področja vere kot:
islām ‘podvrženost božji volji’
muslim ‘verujoči’ element MU- označuje nomina agentis, vršilca.
دار السلام dār as-salām ‘paradiž’
Dār = hiša, mesto
Torej paradiž je mesto miru, brez miru tudi ne bo paradiža, velja posebno za semitske krajine.

cjalâ cui voi di frut / svet z otroškimi očmi

Gno fi l'etimolic. AL è biel viodi che i fîs a van daûr lis olmis dal pari o mari (par jessi just). In Cechie si cjate un piçul paîs cul non Chvalovice , ancje se o sin passât dispès par chestis bandis, viodût che si trate di un paîs piçul nissun lu abade. Il gno fi però sì, simpri cuant che o fevelìn de Cechie, mi dîs che si vise di un paîs che si clame Chvalovice. Cussì ancje îr, just tal moment cuant che si cjatavin su la strade pôc prin de citât Znojmo propit tal paîs Chvalovice mi dîs »o sai parcè chel paîs lu clamin Chvalovice!”,
“Parcè?«
»Parce chenti in Chvalovice la int e dîs vulintîr e dispès “Hvala” (Chvalovice = Chvala = Hvala = par sloven “Grazie”), al sclarìs.
»Alore chenti a disìn simpri »hvala« ven a dî »grazie, ce biele int!”
“Sì, propit a son une vore zentîi!”.
Une biele spiegazion, però Chvalovice *hvala al podarès jessi, ancje se la int in Cechie e dîs “děkuji ”, ma chest lu sa ancje gno fi.
Ma miôr no deventâ etimolic, parce jessi etimolic, filosof o une specie di umanist al significhe vivi tant che un puar, la etimologjie e je interessante, però nuie beçs.



svet z otroškimi očmi

Moj sin etimolog. Lepo je videti, ko sinovje sledijo staršem. Na Češkem imajo neko vas, ki se imenuje Chvalovice , peljali smo se že skozi ta kraj, čeprav brez kakšnega zanimanja. Ne tako moj sin »ta-velik«, ki si je to ime očitno čvrsto zapomnil, kajti večkrat ga omenja, ko beseda naleti na Češko, in že sem se spraševal, zakaj le. Tako je bilo tudi včeraj, ko smo sedeli v avtu, takrat se ponavadi pridno razpriča.
»A veš zakaj se reče tisti češki vasi »Chvalovice«, me vpraša.
»No zakaj?«, mu odvrnem.
»Zato ker ljudje v Chvalovicah vedno rečejo »hvala«.
»To pa so ljudje, zmerom hvala rečejo, res lepo.«
»Ja res prijazni so«, še doda naš ta-mau.
Lepa razlaga, kajti »Chvalovice« pride verjetno res od »hvala«, ampak hvala tu ne rečejo, kajti tudi moj sin že ve, da Čehi pravijo “děkuji ”.
Konec koncev bolje, da nisi kak etimolog, kajti etimologi, filozofi ali razni humanisti ostanejo revni, spada nekako k njihivi sliki (čeprav so izjeme, znajo priti tudi daleč).

Lingua latina non mortua est!

Magari cussì no no ai il timp e no lu varai par lei lis oparis classichis latinis o grechis. Fin vuê o riten che il studi dal latin o dal grêc classic al sedi impuartant e necessari. Pal fat vuê tal ream de eficacie e cressite la int e stime dibant il studi des lenghis muartis e stime dibant ancje il studi des lenghis piçulis.
Secont mê sperience personâl voltâ i tescj antics ti jude a analizâ une lenghe scognossude, capî il sisteme gramaticâl simpri tacant cul subiet e predicât e dome dopo lâ indevant cui relazions dentri dal subiet, predicât, obiet e.v.i. difat ogni lenghe e cognòs lis relazions fra subiet, predicât e obiet.
Ma di plui si visìn de biele retoriche, de grande espressivitât, la prime opare scrite in prose – se no mi sbali – al fo »De agri cultura« di Porcius Cato, ma ducj a cognossin di sigûr la sô innomenade frase: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“ (M. Porcius Cato)
Lu ai let propit vuê sgarfant te Rêt che chest dictum però al sedi une creazion dal Nûfcent Cato al à doprât il grêc par pronunciâ cheste necessitât:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „

chi Cato al dîs dome peraule par peraule „Cartagine no jessi“ naturalmentri une costruzion ACI acusatîf cun infinitîf (Karchēdon-a) tant che tal latin.
mē = no
einai = infinitîf jessi
infin al vûl dî chel istês chê la version latine »esse delendam« = no-jessi

Dontri vegnial il non grêc „Karchedon” par latin la citât si clame Carthago, par sloven però Kartagina.
Il non al diven dal fenici Qart Hadašt ("la citât gnove") infin dut il nestri alfabet al fo cjapât di chel fenici.
qart = citât
Hadašt = gnove
(Gr Νέα Καρχηδόνα; Lat Carthago Nova).

L’element „qart” lu cjatìn ancje tal non pal Signôr dai fenicians „Melqart” (par furlan Melcart),
fenici Milk-Qart "Il re de citât" (cf. arabic malik, melik = re) che si cjate tal non dal pari di Anibâl.
Amilkar (grêc Αμίλκας, latin Hamilcar dal non origjinâl Abdmelqart = servidôr di Melcart.
Amilkar al fo clamât ancje „Barak“ (però no: Obama).



Lingua latina non mortua est!

Žal ni časa, da bi se posvečal branju latinskih in starogrških del. Ostajam pri mnenju, da bi bilo to koristno, koristno za vsakogar. Zakaj tratiti čas z mrtvimi jeziki?
Izraz je vprašljiv, kajti ali dejansko ni rojenih govorcev latinščine, dovolj bi bilo, da bi, in za to sem že slišal, kdo naučil otroke kot prvi jezik latinščino, potem bi bili oni „rojeni“ govorci in latinščina ne bi bila več mrtvi jezik in potem bi bilo moje vprašanje odvečno.
Koristno je, ker ti učenje latinščine na klasičen način pomaga pri analizi, katerikoliže jezika, kajti povsod se lotiš zadeve tako, da iščeš najprej osebek, povedek ..predmet kot to treniraš vedno pri prevajanju iz latinščine.
Poglejmo znan Katonov (M. Porcius Cato) izrek: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“.
Z začudenjem sem zvedel, da je ta stavek kreacija iz 19. stoletja, kajti Katon starejši je izgovoril svoj znani stavek v grščini:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „
tukaj Katon pravi, da meni, da Kartagine naj ne bo več, torej, da naj mesto uničijo.
mē = ne
einai = nedoločnik „biti“

Skod pa grško „Karchedon”, latinsko Carthago.
Ime je od feničanskega Qart Hadašt ("Novo mesto") konec koncev je tudi naša abeceda feničanska.
qart = mesto
Hadašt = novo

Element „qart” najdemo tudi drugje, npr. v imenu za feničanskega boga „Melqart”, po feničansko Milk-Qart "kralj mesta" (prim. arabsko malik, melik = kralj), to pa imamo tudi v imenu Hanibalovega očeta Hamilkar (gr Αμίλκας, lat Hamilcar iz fen. Abdmelqart = Melqartov služabnik.
Hamilkarja so klicali drugače tudi enostavno na kratko „Barak“ (ampak brez Obame).

“esperanto “o cui che al spere / “esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa”

Vuê sul podcast de Radio Slovenie – biele robe tirâ jù ce che ti smeche scoltâ seont il tô gust e voie - o ai sintût opinions interessantis (une discussion) su la cuistion doprâ o no doprâ l´inglês tes universitâts in Slovenie.
Un teme fûr dal timp.
Une discussion sul futûr de lenghe slovene cun dutis lis pôris tipichis. I sloveniscj la viele vuardie de lenghe slovene nus visin che o vin di bandî l'inglês e molâ lis lezions par inglês. Par meti adun e tignî in vite la terminologjie slovene o scugnìn difindi la lenghe slovene intes universitâts cuintri la influence de terminologjie inglese internazionâl.
Alc di simil o vin let sul blog de Ninine, la archeologhe furlane, cul titul »Lezions par inglês«, i parês a jerin ducj positîfs, ancje il gno, jo o ai cjatât che al sedi une buine idee ancje doprâ l'inglês.
Impuartant al è cence dubi cognossi e imparâ la terminologjie e il mût di scrivi internazionâl, se tu vûs publicâ alc al nivel internazionâl no ti reste altri che no doprâ l'inglês.
Un esempli: agns indaûr o ai metût adun un dizionari etimologjic de lenghe albanese in lenghe slovene, se o ves doprât l'inglês il public potenziâl al sarès plui grant e si cjatarès ancje cualchi letôr. O un altri esempli il gno dizionari o gramatiche furlane par sloven. Jo o ai decidût doprâ il sloven ancje par meti a confront o meti adun doi amîs piçui.
La lenghe plui grande e à il public plui grant.
Cheste e je ancje une des resons, parce o cjatìn dome pôcs furlans che a sielzin il furlan cuant che a vuelin tocjâ o presentâsi denant di un public grant (p.e. nuie cotidians par furlan).
E cumò il pont negatîf di dute cheste storie.
Noaltris che o fevelin une lenghe no-inglese, si cjatìn intune posizion disavantazose in confront a chei che a fevelin dome l'inglês.
L'avignî?
L'inglês al deventarà une specie di lenghe mari di ducj.
O pensi che planc a planc ancje »i grancj« todescj, talians, francês, spagnûi a deventaran almancul bilengâi inglês + la lôr lenghe, noaltris invezit almancul trilengâi i furlans cul talian, e i slovens cul cravuat.
Il mont inglês al reste privilegjât. La idee dal esperant – dome un sium idealistic.

“esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa” prim. lat. Sperare, Fr espérer, Sp esperar,

Govorci majhnih jezikov so v neenakopravnem položaju, objavljati moraš hočeš nočeš v angleščini, torej spet moraš-hočeš-nočeš potrebuješ pomoč, kdo že zna kvalitetno prevajati v angleščino.
V bodoče?
Znanje angleščine se bo nekako dvignilo na raven dodatnega maternega jezika, tako da bodo tudi »veliki« Nemci, Italijani, Francozi itd postali dvojezični, medtem ko oni manjši, kamor spada seveda tudi slovenščina, bodo vsaj trojezični.

Il plurâl ladin-furlan / ladinsko-furlanska množina

Il plurâl asigmatic / nesigmatska množina

Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)


La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.

Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas)

O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.


Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:

1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc


2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda


3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)


4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn






ladinsko-furlanska množina

Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)


Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval

Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas) (kupljeni)


poglejmo furlansko-ladinsko množino:

Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’

1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc


2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda




3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)

-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn