Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

Giordano Bruno (1548 –1600) filosof e mestri de art mnemoniche / filozof in učitelj mnemotehnike
Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

turkish slovene dictionary

VE CA »turkish slovene dictionary« un gnûf-vieri dizionari turc-sloven scrit agns indaûr, in chel timp lu vevi scrit cu la idee di doprâ ancje imprescj mnemotecnics, tecnichis par memorizâ intun mût plui svelt pussibil une gnove peraule, magari cussì no il dizionari al va ben dome par chei che a san il sloven, no´nd è nissune version furlane.
un esempli propit gjavât fûr dal dizionari nomenât di sore:
artık – finalmentri – MNEM: o ai “finalmentri“ finît l'articul
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "asîl" parce che a àn lidrîs democratichis
aşk - amôr – MNEM: il cjâflûc dal Turkmenistan: Aşgabad= la citât amabil il cjâflûc de »amôr« tant che Ljubljana = ljubiti, ljubezen (amôr) (ancje se la etimologjie e je une altre)
bağ vignâl– MNEM: viôt Gornji Kara«bağ« (=ort neri) un vignâl cuntun valôr straordinari
bakmak - cjalâ – MNEM: il cjâflûc di Azerbaizan »BAKU« al »cjale« sul mâr caspic.
baş – cjâf – MNEM:
1) baš-ćaršija = il non dal grant bazar a Sarajevo
2) tal. pascià = baş = il capo
bed – mâl – MNEM: viôt inglês: bad (al è mâl alore si cjate tal »bed« (jet))
can - anime, vite– MNEM: »Azer-bay-can« e je la anime dai Azeris
dağ - mont //il «Dagh-estan« un paîs plen di monts!




mnemotehnični preizkus


EVO TU imate novi-stari turško slovenski slovarček, ki sem ga sestavil še pred leti. Takrat sem se ukvarjal tudi z mnemotehniko, tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve, iskal sem načine, kako si zapomniti laže tuje besede. Tehnike so stare, iščeš povezave z že znanim po načelu podobnosti, nasprotja, stvar povežeš na razne načine, važno, da besedo vedno znova spleteš v različna okolja.
Tu je nekaj primerov, ki jih najdete tudi v slovarčku:
artık - ostanek, adv. končno– MNEM: artikel je "končno" gotov
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "azil" potrebuje zaradi svojega »porekla«(političnega)
aşk - ljubezen – MNEM: glavno mesto Turkmenistana: Aşgabad=ljubljeno mesto kot glavno mesto kot naše glavno mesto ljubljena = Ljubljana
bağ II vinograd – MNEM: boj za Gornji Karabağ (=črni vrt) ( dragoceni vinograd )

bakmak - gledati (na), skrbeti za – MNEM: glavno mesto Azerbajdžana: Baku = ki gleda na
Kaspijsko morje
baş – glava, začetek 3. šef – MNEM: baš-ćaršija = glavni bazar v Sarajevu; paš-a = Glava-r
bed - slabo, grdo– MNEM: ang.: bad
can - duša, življenje– MNEM: Azer-bay-can: duša vseh Azerov

dağ - gora, planina //«Dag-estan« je res gorata dežela!

Une Furlane di Manzan / Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, un cjantautôr sloven une vore cognossût, al cjante di une furlane “Furlanka” di Manzan “Bla furlana je, z Manzana« = Al jere une Furlane di Manzan.
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat

Plui indevant:
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"

plui indevant:
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
E je nassude une gnove grafie, a bande di Faggin, Nazzi e.., o vin ancje la grafie »Mlakar«.
Intun forum si vevin domandât ce vuelial dî dut chest par furlan, a àn cirît un dizionari, infin lu vevin ancje cjatât - propit il gno dizionari furlan sloven - che si pues tirâ-jù sore nuie-
Un al à dit che il dizionari al sedi vonde grant e al samedi une vore complet, - ce biel- però .. però ... dut chest che a vevin cirît e volût di tradusi no lu vevin cjatât tal gno dizionari.
Alore no vadial ben il gno dizionari?



Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, sem zasledil po naključju, opeva v neki svoji pesmi neko »Furlanko« iz Manzana:
“Bla furlana je, z Manzana«
V besedilu je tudi kar nekaj furlanskega:
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat
Plui indevant
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"
Plui indevant
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
V nekem forumu so se spraševali, kaj vse to pomeni, in našli kot pripomoček moj spletni furlansko slovenski slovar – je pa le komu prav prišel. Samo v mojem slovarju vsega tega niso našli, kajti Mlakar piše malo po svoje, kar je v Furlaniji dokaj običajno. Poleg že obstoječih različic imamo torej tudi Mlakarjevo pisavo.

cence ghiringel / brez bifeja

foto: brave furlane, brâf furlan, noaltris, e ancjemò un brâf furlan cul cjapielut
a Mont di Buie pôc daspò la messe par furlan te plêf di S. Laurinç,
biel lûc, biele foto, però cence ghiringhel
ghiri, ghiri-ghiringhel une gnove peraule par me alore par gno dizionari furlan sloven o proponarès:

ghiringhel [girin'gεl] m 1. piknik m 2. prigrizek m, bife m, pogostitev f;
concludi, sierâ cuntun ghiringhel skleniti, zaključiti s bifejom, s pogostitvijo
un ghiringhel insieme skupna pogostitev
La fieste e larà indevant cun musichis e cuntun ghiringhel praznovanje se bo nadaljevalo z glasbo in pogostitvijo
fâ un ghiringhel 1. delati piknik 2. pripraviti bife, pogostitev, prigrizke
spietâ nome il ghiringhel e il tai čakati samo na prigrizke in kozarec, na pijačo
saludâ cuntun ghiringhel po/nazdraviti s prigrizkom
daspò gustâ e ghiringhel po kosilu in prigrizku
un puestut par fâ ghiringhel framieç nature primeren kraj za piknik v naravi

o miôr, un ghiringhel? ali še bolje, kak prigrizek?

i ultins monolengâi / zadnji enojezični

András a Palme / András v Palmanovi

Daspò une polse o lu clamarès miôr un trening intensîf-olimpic de lenghe furlane realizât sot la cjâf-direzion dal brâf furlan i servizis turistichis a jerin ducj includûts ancje un plasê par me il fat di vê fevelât par furlan tant che mai. - un gran hvala!

Alore o torni a scrivi alc a rivuart de lenghistiche, mi vignive iniment cheste teorie:
»Il bilenghisim al podarès ancje copâ une lenghe piçule.«

Une teorie provocative, o savìn ducj che il bilenghisim o cognossi plui di une lenghe e je une robe dome naturâl cognossude dapardut pal mont, anzit une robe une vore utile, infin ancje jo o soi cressût cun dôs lenghis a bande dal sloven o ai fevelât za di frut ancje il todesc e cumò infin o soi a stâ cun trê lenghis ancjemò cul ongjarês – e cence vê problemis cu la salût :).
Cemût?
Se ducj i membris di une comunitât p.e. i furlans a fevelin ancjemò une altre lenghe un pidgin, o une lingua franca, o disìn in Friûl il talian in Slovenie tal timp de ex-YU il serp-cravuat, la lenghe primarie e piert il so valôr di jessi mieç di comunicazion sine qua non al devente cussì planchin planchin mieç di identificazion e plui indevant cul timp une olme focloristiche.
Daspò la seconde vuere mondiâl and'jerin ancjemò personis soredut in Cjargne che a jerin monolengâi ven a dî che a fevelavin dome il furlan e nuie altri (il numar dai monolengâi talians invezit al va sù di corse), vuê mi pâr che no'nd è plui nissun - se no mi sbagli.
Par coltivâ une specie di monolenghisim tu âs bisugne di un teritori plui o mancul dispartât che al à dut che ti coven val a dî un stât (p.e. la Slovenie) o un teritori autonom (Catalogne, o la Suizare francese tancj che no fevelin il todesc p.e.) o dispartât tant che la minorance ongjare in Transilvanie o in Cjargne 60 agns indaûr.

zadnji enojezični

Splošno dvojezično stanje lahko ogroža majhne jezike.
To zveni čudno, kajti dvojezičnost je nekaj zelo dobrega in naravnega, saj je skoraj večina ljudi na svetu na nek način dvojezična, tudi jaz sem eden izmed takih trenutno imam v rabi celo tri naenkrat – in to brez posledic za zdravje.
Kako poteka ta zadeva?
Če vsi člani neke skupnosti, npr. Furlani ali Slovenci znajo poleg svojega še kak drug jezik, nek splošno sporazumevalni, v Furlaniji italijanski v bivši Jugoslaviji srbohrvaški ali v Afriki kak pidgin, lingua franca, potem prvotni jezik tako izgubi svojo osnovno funkcijo kot sporazumevalno sredstvo sine qua non, spreminja se počasi v sredstvo za identifikacijo in sčasoma v folklorni dodatek.
Po drugi svetovni vojni je ostalo le še nekaj furlansko enojezičnih oseb v gorski Karniji, danes menda ni nobenega več.
Da bi prvotna enojezičnost obstala, bi potrebovali ločeno osameljeno ozemlje, ki prebivalcem nudi vse, kar rabi, to je npr. oblika države kot Slovenija ali avtonomno ozemlje (Katalonija, francoska Švica) ali odmaknjeno nemešano ozemlje kot v primeru madžarske manjšine v Romuniji.

3 mês di vite / trimesečno življenje

Teribil, barbar: e je vierte la cjace aes fochis, aes fochis piçulis-piçulis (baby-seals) in Canade.
Scuasit dutis lis fochis copadis a àn mancul di trê mês di vite.
Miârs di lôr a muerin ogni an sot dai voi des lôr maris, a vegnin copât in mût brutâl di dongje tant che une balote di baseball.
Un esempli brut de prepotence umane: copâ i nemâi dome par gust di copâ!

Nečloveško, začel se je v Kanadi lov na tjulenjčke, na najmanjše takorekoč dojenčke.
Večina pobitih tjulenjčkov ne doseže starost treh mesecev.
Na tisoče jih umre na očeh svojih mater, pobijejo jih pogosto od blizu, čeprav storilci trdijo drugo.
Kruto, čeprav že dolgo znano.

Ancje une lenghe e nâs daûr il metodi copy-past / Tudi jezik nastaja po principu copy past

Cirîl e Metodi i sfondadôrs dal slâf scrit e ancje dal sloven di vuê
Ciril e Metod snovatelja pisane slovanščine, tudi pisane slovenščine



In chescj dîs mi visi dispès dai timps cuant che o jeri a stâ a Budapest chestis buinoris frescjis cul soreli di Març. Mi cjatavi tant che student »scuasit in vacancis«, ce che al vûl dî: une borse di studi cence compits concrets o dome: cence compits. A bande di cuatri oris de lenghe ongjare ae setemane no vevi nuie cefâ, no vevi ni famee ni fruts e nancje bêçs, un stât che nol tornarà mai plui mi pâr.
Cussì une di mi vevi presentât tal ufici de segretarie dal dipartiment des lenghis slavis e a dret o domandavi se o podedi fâ alc.
»Tu cognossis il sloven, alore podaressistu fâ une ricercje sul teme dai slavisims che si cjatin te terminologjie de agriculture te lenghe slovene?«, mi proponeve l’innomenât Dr. Nyomárkay il president dal dipartiment.
»La agriculture ..eh..«, e in mancul di un minût »rendben van! (= ok!)«
Cussì o vevi un compit, une vore, ce biel! Ogni di mi inviavi a pît (une ore) dilunc e traviars il Gellért hegy a vore inte biblioteche nazionâl di Széchényi.
Lavorant o deventavi pôc a pôc une specie di espert ce che al rivuarde i neoslavisims te lenghe slovene e un espert par ce che al tocje la agriculture dal Votcent.
Studiâ i (neo)slavisims de lenghe slovene al vûl dî lâ indaûr cul timp fâ un viaç, cjatâsi al pont de nassite de lenghe moderne scrite, al pont de nassite dal popul sloven modern, parce che i tiermins »Slovenec« par sloven e »Slovenija« pal paîs/stât Slovenie a son vonde resints. Prin si doprarin nons tant che Kranjec, Kranjsko e altris.
Tal Votcent a tacarin a doprâ un non universâl par ducj che a fevelin une varietât slovene, cussì si doprave Slovenec e Slovenija ce che al vûl dî »Slâf, Slavie«. Par jessi precîs i tiermins Slovenec e slovenski si doprarin ancje prin, ju dopre ancje Trubar tal Cinccent, però tant che tiermin o non esclusîf-universâl par ducj i slovens ancje tal sens politic stât-popul lu doprin dal Votcent.
Tal câs dal furlan se si fevele di neologjisims, o vin il stât »cumò«, dome che mi pâr plui facil cjatâ fûr une gnove terminologjie furlane viodût che si pues doprâ la terminologjie pronte za fate e esistente in dutis lis altris lenghis latinis divigninte a dret dal latin.
Tal câs dal sloven – o tornìn tal Votcent dopo il 1848 - nol jere cussì facil, parce che il latin no si podeve doprâlu, alore si doprave e copiave la terminologjie ceche, russe e tal câs de terminologjie glesiastiche la terminologjie di Ciril e Metod i sfondadôrs de glesie ortodosse slave. Ciril e Metod a vevin voltât la terminologjie greche a dret doprant un dialet slâf un vieri bolgâr fevelât a Thessaloniki e tai contors de citât Izmir/Smyrna/Smirna (vuê Turchie).
Une di chês peraulis e je la peraule »blagoslov« e »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, sloven, cravuat: blago-sloviti che al vûl di tal slâf modern »dobro govoriti« = fevelâ ben.
Il grêc »logos« si lee a dret al slâf »slovo«, tal sloven cheste peraule no si dopre plui cun chest significât, dome tal sens di »slovó« = cumiât
Dominus vobiscum. = polac: Pan z wami. = sloven: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = polac: I z duchem Twoim. = sloven: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
Polac: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn † i Duch Święty. =
Sloven: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavisims che si cjatin ancje tal innomenât dizionari serp di Vuk Stefanović Karadžić:
blagoslov „benedictio"4, blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „(Dubrovnik), dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"
Il dizionari di Vuk Karadžić al fo il prin dizionari de lenghe serbe e cravuate moderne e scuasit la nassite dal cravuat e serp modern.
Dutis chestis peraulis soredut dutis che a tachin cul element blag-, blaž- a son jentrât inte lenghe slovene pe puarte de ortodossie, storichementri screadis a dret di Cirîl e Metodi che a metevin dongje la version slave dai tescj sants par prin sul teritori tor de citât Izmir/Smirna e daspò ancje in Moravie tor di Brno – Bratislava fin al teritori dal Balaton vuê Ongjarie ven a dî il teritori dai slovens di soreli jevât.

Esemplis gjavât fûr de mê vore di Budapest nomenade:
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’


Tudi jezik nastaja po principu copy past

Te dni se spominjam pogosto dneve, takratne spomladi, ko sem se v Budimpešti takorekoč sončal, to pomeni, da sem bil kot študent na štipendiji brez konkretnih nalog, kar je seveda nekaj časa v redu, na dolgo pa seveda ne. Poleg tistih štirih uric madžarščine v bistvu ni bilo nobene obveze, tudi nisem imel družine, ne otrok, pa tudi ne denarja, čeprav sem imel za takratne madžarske razmere, kar solidno plačo, takrat kakih 80 tisoč forintov tam okoli 650 mark. Tako nisem niti predolgo čakal in se kaj kmalu predstavil v pisarni tajništva oddelka za slovanske jezike in naravnost vprašal, če imajo kaj dela zame, ali če bi lahko kaj naredil.
»Ti poznaš slovenščino, lahko bi naredil raziskavo o poljedeljskih izrazih v slovenščini, ki so bili prevzeti v sklopu z drugimi slavizmi.«, mi je predlagal predstojnik Dr. Nyomárkay, specialist gradiščanske hrvaščine.
»Poljedeljstvo .ah in eh..«, »rendben van! (= ok!)«
Končno sem dobil delo, čeprav se mi je zdela tema ne preveč enostavna, odpravljal sem se dnevno peš na lep sprehod preko Gellertov hrib (Gellért hegy), kaka urica, v narodno knjižnico Széchényi. To je največja knjižnica na Madžarskem, tudi v zvezi s slovenščino se dobi ogromno, samo bife je podpovprečen, suhe votle žemlje s še bolj suho tuno, ampak poceni, to je bil moj standardni meni.
Listajoč po raznih starih čeških in ruskih slovarjev sem postal tako strokovnjak za slovanske novotvorbe v jeziku poljedeljstva iz 18. stoletja.
Zbiral sem nenavadne, danes komaj še kje v rabi, besede kot npr. (nekaj primerov iz moje omenjene naloge):
enokopiten adj: ´egypatájú´; Cig., Pl.// or. odnokopytnyie, b. ednokopitni, l. jednokopytowe, cseh. jednokopytní.
enostaničen adj: einzellig; Caf.
enostebeln adj: einstämmig; Cig., Pl.
enozob adj: einzähnig; Cig., Pl.
enozrn adj: egymagvú; Pl.// cf. or. odnozërnyj, cseh. jednozrnný, l. jednoziarnisty ´id.´.
izmetalo n: Ausfürunsorgan (zool.); Cig.-T, Pl.: horv.// szh. izmetalo ´id.´ (Šulek).
okrak m: Schweinsfuss; Habd. Mik., Caf., Pl.// szh. okrak 'id.' (Bjel., Jambr., Stulic, Dan.).
podbradnik m: '(ló) alladzó' (Jan.), 'lószerszám' (Cig.); Pl.// ? cseh. podbradník '(ló) alladzó'.
podgrlje n: Wamme; Jan., Cig.-T, Pl.// cseh. podhrdlí 'torok'(Ott.), 'id.' (SSc).
podgrodje n: '(zool.) Vorderbrustring'; Cig.-T, Pl.: horv. term.
podkrajec m: Unterrand d. Muscheln; Cig..-T, Pl.: horv.-ból.//
podplečje n: 'csontoldalas'; Pl.// cseh. podplecí 'id.'.
podbradek m: 1. Unterkinn (Mur.) 2. 'hasrész, Wamme d. Rindes' (Caf.); Pl.// cseh. podbradek 'id.'.
razsoha f: 'villásodás, villás elágazás, kettõs bog(as), álernyõ'; Pl.// cf. cseh. rozsocha; LW.
rodilo n: ‚nemi szerv’ (Jan., Cig.); rodila (pl. )‘nemiszervek’ (Jan., Cig., Cig.-T); Pl.// horv. rodilo ‚(anya)méh’ (Šulek Wb.); cseh. rodidlo ‚nemi szerv’; rodidla (pl.) ‚nemiszervek’
Ukvarjati se s to temo pomeni spremljati dogodke okoli nastajanja moderne slovenščine, obenem nastajanja modernih pojmov kot »Slovenija, Slovenec« itd. V Furlaniji poteka prav zdaj ta razvoj v smeri samostojne nacije, naroda, jezika in s tem povezano nastaja tudi vsa terminologija, tudi poljedeljska.

V 18. stoletju je pri Slovencih nastala terminologija po zgledu češčine, ruščine in srbohrvaščine, deloma tudi iz kakega drugega slovanskega jezika, kot poljščina ali stara cerkvena slovanščina Cirila in Metoda. Del terminologije predvsem cerkvene je dokazano neposredno iz stare cerkvene slovanščine že v času Cirila in Metoda vplivala na slovenščino, saj sta delovala v neposredni bližini na območju Moravske in današnje Madžarske, okoli Blatnega jezera.
Iz cerkvene terminologije npr. »blagoslov« in »blagosloviti« = lat: bene-dictio, grêc: eu-logia, slovensko, hrvaško: blago-sloviti, kar dobesedni pomeni »dobro govoriti«.
Grška beseda »logos« sta Ciril in Metod prevedla s slovansko »slovo«, v slovenščini, te besede v tem pomeni ne rabimo več, samo še kot »slovó« = kar v bistvu pomeni »beseda kot slovo«, v narečjih se pa beseda slovo še danes rabi v pomenu »beseda«
Primer primerjave:
Dominus vobiscum. = poljsko: Pan z wami. = slov.: Gospod z vami.
Et cum spiritu tuo = poljsko: I z duchem Twoim. = slov: In s tvojim duhom.
Benedicat vos omnipotens Deus, Pater et Filius † et Spiritus Sanctus. =
poljsko: Niech was błogosławi Bóg wszechmogący, Ojciec i Syn i Duch Święty. =
slov: Blagoslovi vas vsemogočni Bog: Oče in Sin in Sveti Duh.
Slavizmi iz slavnega slovarja srbščine Vuka Stefanovića Karadžića:
blagoslov „benedictio", blagosloven „benedictus", blagosloviti „benedico",
blagost „bonitas", blažen „beatus", blaženstvo „beatititudo",
gospod „Dominus", dobrotvor „benefactor",
dostojan „ dignus",
zapotiti se „sudo",
pokoj „requies"
prestol, prijestol „thronus"
tvoriti „creo, facio"

El último mohicano e l'ultin Mende / in zadnji Mende

O jeri curiôs viodi:
La mê domande:
parce àno pierdût i neris de Americhe di nord (Afromerecans) dal dut la lôr lenghe di mari africane?
O altrimentri isal possibil che in Americhe di Nord cualchidun al fevele ancjemò vuê la lenghe dai vons africans.
O sin tal 2000 daspò di Jesus-Crist. Dute la Americhe e je ocupade pai blancs..Dute?
Almancul lenghistichementri o vin une comunitât di 250 mil personis i Gullahs o Geechees tal litorâl de Caroline dal sud - South Caroline in Gjeorgjie. Ancjemò vuê a fevelin un lengaç creôl basât sul inglês cun fuartis influencis des lenghis africanis de Afriche dal soreli a mont soredut de lenghe Mende (Mɛnde yia) che si dopre ancjemò vuê in Siere Leone tant che lingua franca (940 mil fevelants) e Krio une lenghe creôl basât sul inglês scuasit identiche cul Gullah storic che vuê al ven fevelât in Siere Leone tant che lingua franca di 4 milions fevelants.
La lenghe Mende e je une lenghe de famee lenghistiche Niger-kordofaniane (cun 1400 lenghis la plui numerose famee dal mont), che e tapone scuasit dute la Afriche centrâl e di sud.
No je sclaride la cuistion se la lenghe Gullah e je nassude in Americhe tal Vot e Nûfcent o i sclâfs africans a àn za puartât cun se il cussìclamât inglês creôl dal litorâl de Guinee (West African Pidgin English).
Interessant che ancjemò tai agns trente tor 1930 il ricercjadôr amerecan Dr. Lorenzo Turner al à ancjemò cjatât une persone, Amelia Dawley che e à podût dî sù ancjemò une cjançon origjinâl in lenghe mende, cheste e je la ultime »olme« dal popul mende tai Stâts Unîts. Cheste cjançon e je l'ultin test lunc intune lenghe africane e l'unic leam diret cu la Siere Leone ven a stâi cui vons.
Esempli
Da' duh big big dog -- "That is big big dog"
big big – reduplicazion dai adietîfs une influence africane


....in zadnji Mende

Spraševal sem se: Zakaj so Afroameričani povsem izgubili, takorekoč brez sledu, materni afriški jezik ali drugače vprašano, ali govori kdo od njih še afriški jezik prednikov, ki so kot sužnji prišli v 17. in 18. stoletju v Severno Ameriko.
In kako je danes v letu 2009?
Vsaj jezikovno se je ohranila skupina, ki šteje okoli 250 tisoč oseb, imenujejo se Gullah ali Geechees in živijo še dandanes na obalnem področju Južne Karoline v ZDA. Še danes govorijo kreolski jezik na osnovi angleščine z močnimi vplivi afriških jezikov iz zahodne Afrike, predvsem afriški jezik Mende (Mɛnde yia), ki se danes rabi v Sierri Leoni kot splošno sporazumevalni jezik z 940 tisoč govorcev.
Jezik Mende spada v družino Nigero-kordofanjskih jezikov (z 1400 jeziki najštevilnejša jezikovna družina na svetu), ki obsega večji del srednje in južne Afrike. Poleg Mende tudi še jezik Krio, kreolski jezik, ki je močno podoben zgodovinskim Gullahu. Krio je sporazumevalni jezik v Sierri Leoni s preko 4 milijoni govorci.
Vprašanje nastanka jezika Gullah ostaja odprto, ali gre za samostojni razvoj v 18. in 19. stoletju na ameriških tleh, ali pa so sužnji že prinesli kreolski jezik s seboj (West African Pidgin English), kajti kreolske različice iz obale Guineje ali Sierre Leone so jeziku Gullah najbolj podobne.
Zanimiv je podatek, da je še v letu 1930 ameriški raziskovalec Dr. Lorenzo Turner izsledil osebo, gospo Amelia Dawley, ki je bila v stanju prepevati afriško žalostinko v afriškem jeziku Mende. To je najdaljše besedilo, ki se je ohranilo v nekem afriškem jeziku v ZDA, obenem neposredna vez s Sierro Leono in suženjsko preteklostjo.
Primer Gullah jezika
Da' duh big big dog -- "That is big big dog"
big big – primer za značilno afriško podvajanje