Il timp di nadâl al è passât, ancje i Trê Rês cul Jesù nassût a Betlem. Al tache l'an 2009 tant che al solit, scûr come in bocje cul frêt mortâl e diviersis crisis pal mont. O vin une recession, par me une robe dome naturâl parce che ancje la economie mondiâl e je dome un organisim, i organisims no cressin mai di un continui – fûr che lis alghis tal gno acuari – alore la recession e je normâl- nuie pôre – e la nature ancje chê umane e rispuint in chest câs cu la evoluzion cul svilup di un sisteme miôr.
Si cjatino cumò tal mieç di un procès darwinistic?
Ancje la lenghistiche tant che dute la umanistiche si cjate za di plui di cent agns intune recession, tornìn indaûr: »Jesù al nassè a Betlem.«
Betlem, Betlehem o Beit Lehem?
La peraule »Betlem« e je un biel esempli par une peraule semitiche che e podarès jessi sedi arabe sedi ebree.
Par arab classic si dîs: بيت لحم Bait Lahm, Bayt Laḥm »la cjase dal cjar«
I ebreis a disin: בית לחם Beit Lehem, "la cjase dal pan«
Par un che al è usât lu viôt subit che la scrite arabe e ebree e je scuasit identiche infin ancje la nestre scrite e je dome une variant moderne. Ancje nô nuie di gnûf o vin fuarts leams cul mont semitic.
La scriture:
Tes scrituris classichis si scrivevin dome i consonants:
בית = BJT [bajit] tant che l'arab BJT in dutis lis dôs lenghis al vûl dî: „cjase“
bב = : storichementri al è un pitogram che al rapresente une cjase, la peraule cjase e tache propit cun chest consonant
j = י
ת = t
LHM
La seconde peraule e je LHM che si pronuncie par ebrei »Lehem« »il pan« o par arab »Laḥm« »la cjar« , (viôt il non de Pize turche »Lahmacun«)
לחם = LHM
ל = L
ח = ḥ
ם = M
ARAB سلام = SLAM = salām = EBREI שלום = šlwm = šalom = furlan PÂS = sloven MIR
Interessant che chê istesse lidrîs semitiche SLM si cjate ancje in tancj tiermins religjôs tant che
islām ‘sumission ae volontât di Idiu’
muslim ‘crodint’ l’element MU- si dopre par lis nomina agentis tant che il furlan –dôr, -tôr p.e.
دار السلام dār as-salām ‘paradîs’
Dār = cjase, lûc
Alore il paradîs al è la pâs e cence pâs nuie paradîs ancje tes tieris semitichis.
hiša miru
Božični čas je minil, tako tudi trije kralji iz Betlehema, zadnji praznik. Leto je v svoji recesijski fazi tako menda vse in vsi. Tudi ekonomija je samo organizem, ki ga ne moreš stalno terati in naterati, organizmi ne rastejo stalno, enkrat se vstavijo, razno kadar gre za bolezen ali če vzamemo alge v mojem akvariju, te vztrajno poganjajo. Narava si pomaga z evolucijo.
Poglejmo si omenjeno besedo »Betlehem«
Zdi se mi lep primer podobnosti semitskih jezikov.
arabsko بيت لحم Bait Lahm, Bayt Laḥm »hiša mesa«
po hebrejsko pa: בית לחם Beit Lehem, "hiša kruha«
Kruh ali meso, gre za neke osnovne vrste hrane.
Podobna sta si tudi pisavi, konec koncev tudi z našimi latinskimi črkami, samo da so semitske obrnjene proti levi.
Znano je, da so se zapisovali samo soglasniki, kajti iz soglasnikov se ponavadi, da sklepati na celo besedo. Drugo je, da se v semitskih besedah skriva vedno tročrkovni soglasniški koren, ki vsebuje tudi osnovni pomen.
בית = BJT [bajit] enako je arabsko BJT v obeh jezikih pomeni: „hiša“
bב = : zgodovinsko naj bi se ta črka razvila iz slike za hišo, ostalo je le še semitsko vzglasje b od BJT in pri nas b-.
j = י
ת = t
LHM
Druga beseda je sklop LHM, ki se izgovarja po hebrejsko »Lehem« »kruh«, arabsko »Laḥm« »meso«, meni tu pade kot prvo na misel ime za turško pico »Lahmacun«, ki je neka poceni različica kebapa.
לחם = LHM
ל = L tu se lepo vidi, da je naša črka samo obrnjena
ח = ḥ
ם = M
Za konec pa še:
arab. سلام = SLAM = salām = hebr. שלום = šlwm = šalom = MIR
Zanimiv je semitski koren SLM, ki ga poznamo iz znanih izrazov iz področja vere kot:
islām ‘podvrženost božji volji’
muslim ‘verujoči’ element MU- označuje nomina agentis, vršilca.
دار السلام dār as-salām ‘paradiž’
Dār = hiša, mesto
Torej paradiž je mesto miru, brez miru tudi ne bo paradiža, velja posebno za semitske krajine.
petek, 23. januar 2009
ponedeljek, 12. januar 2009
cjalâ cui voi di frut / svet z otroškimi očmi
Gno fi l'etimolic. AL è biel viodi che i fîs a van daûr lis olmis dal pari o mari (par jessi just). In Cechie si cjate un piçul paîs cul non Chvalovice , ancje se o sin passât dispès par chestis bandis, viodût che si trate di un paîs piçul nissun lu abade. Il gno fi però sì, simpri cuant che o fevelìn de Cechie, mi dîs che si vise di un paîs che si clame Chvalovice. Cussì ancje îr, just tal moment cuant che si cjatavin su la strade pôc prin de citât Znojmo propit tal paîs Chvalovice mi dîs »o sai parcè chel paîs lu clamin Chvalovice!”,
“Parcè?«
»Parce chenti in Chvalovice la int e dîs vulintîr e dispès “Hvala” (Chvalovice = Chvala = Hvala = par sloven “Grazie”), al sclarìs.
»Alore chenti a disìn simpri »hvala« ven a dî »grazie, ce biele int!”
“Sì, propit a son une vore zentîi!”.
Une biele spiegazion, però Chvalovice *hvala al podarès jessi, ancje se la int in Cechie e dîs “děkuji ”, ma chest lu sa ancje gno fi.
Ma miôr no deventâ etimolic, parce jessi etimolic, filosof o une specie di umanist al significhe vivi tant che un puar, la etimologjie e je interessante, però nuie beçs.
svet z otroškimi očmi
Moj sin etimolog. Lepo je videti, ko sinovje sledijo staršem. Na Češkem imajo neko vas, ki se imenuje Chvalovice , peljali smo se že skozi ta kraj, čeprav brez kakšnega zanimanja. Ne tako moj sin »ta-velik«, ki si je to ime očitno čvrsto zapomnil, kajti večkrat ga omenja, ko beseda naleti na Češko, in že sem se spraševal, zakaj le. Tako je bilo tudi včeraj, ko smo sedeli v avtu, takrat se ponavadi pridno razpriča.
»A veš zakaj se reče tisti češki vasi »Chvalovice«, me vpraša.
»No zakaj?«, mu odvrnem.
»Zato ker ljudje v Chvalovicah vedno rečejo »hvala«.
»To pa so ljudje, zmerom hvala rečejo, res lepo.«
»Ja res prijazni so«, še doda naš ta-mau.
Lepa razlaga, kajti »Chvalovice« pride verjetno res od »hvala«, ampak hvala tu ne rečejo, kajti tudi moj sin že ve, da Čehi pravijo “děkuji ”.
Konec koncev bolje, da nisi kak etimolog, kajti etimologi, filozofi ali razni humanisti ostanejo revni, spada nekako k njihivi sliki (čeprav so izjeme, znajo priti tudi daleč).
ponedeljek, 5. januar 2009
Lingua latina non mortua est!
Magari cussì no no ai il timp e no lu varai par lei lis oparis classichis latinis o grechis. Fin vuê o riten che il studi dal latin o dal grêc classic al sedi impuartant e necessari. Pal fat vuê tal ream de eficacie e cressite la int e stime dibant il studi des lenghis muartis e stime dibant ancje il studi des lenghis piçulis.
Secont mê sperience personâl voltâ i tescj antics ti jude a analizâ une lenghe scognossude, capî il sisteme gramaticâl simpri tacant cul subiet e predicât e dome dopo lâ indevant cui relazions dentri dal subiet, predicât, obiet e.v.i. difat ogni lenghe e cognòs lis relazions fra subiet, predicât e obiet.
Ma di plui si visìn de biele retoriche, de grande espressivitât, la prime opare scrite in prose – se no mi sbali – al fo »De agri cultura« di Porcius Cato, ma ducj a cognossin di sigûr la sô innomenade frase: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“ (M. Porcius Cato)
Lu ai let propit vuê sgarfant te Rêt che chest dictum però al sedi une creazion dal Nûfcent Cato al à doprât il grêc par pronunciâ cheste necessitât:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „
chi Cato al dîs dome peraule par peraule „Cartagine no jessi“ naturalmentri une costruzion ACI acusatîf cun infinitîf (Karchēdon-a) tant che tal latin.
mē = no
einai = infinitîf jessi
infin al vûl dî chel istês chê la version latine »esse delendam« = no-jessi
Dontri vegnial il non grêc „Karchedon” par latin la citât si clame Carthago, par sloven però Kartagina.
Il non al diven dal fenici Qart Hadašt ("la citât gnove") infin dut il nestri alfabet al fo cjapât di chel fenici.
qart = citât
Hadašt = gnove
(Gr Νέα Καρχηδόνα; Lat Carthago Nova).
L’element „qart” lu cjatìn ancje tal non pal Signôr dai fenicians „Melqart” (par furlan Melcart),
fenici Milk-Qart "Il re de citât" (cf. arabic malik, melik = re) che si cjate tal non dal pari di Anibâl.
Amilkar (grêc Αμίλκας, latin Hamilcar dal non origjinâl Abdmelqart = servidôr di Melcart.
Amilkar al fo clamât ancje „Barak“ (però no: Obama).
Lingua latina non mortua est!
Žal ni časa, da bi se posvečal branju latinskih in starogrških del. Ostajam pri mnenju, da bi bilo to koristno, koristno za vsakogar. Zakaj tratiti čas z mrtvimi jeziki?
Izraz je vprašljiv, kajti ali dejansko ni rojenih govorcev latinščine, dovolj bi bilo, da bi, in za to sem že slišal, kdo naučil otroke kot prvi jezik latinščino, potem bi bili oni „rojeni“ govorci in latinščina ne bi bila več mrtvi jezik in potem bi bilo moje vprašanje odvečno.
Koristno je, ker ti učenje latinščine na klasičen način pomaga pri analizi, katerikoliže jezika, kajti povsod se lotiš zadeve tako, da iščeš najprej osebek, povedek ..predmet kot to treniraš vedno pri prevajanju iz latinščine.
Poglejmo znan Katonov (M. Porcius Cato) izrek: „Ceterum censeo Carthaginem esse delendam“.
Z začudenjem sem zvedel, da je ta stavek kreacija iz 19. stoletja, kajti Katon starejši je izgovoril svoj znani stavek v grščini:
„Dokei de moi kai Karchēdona mē einai. „
tukaj Katon pravi, da meni, da Kartagine naj ne bo več, torej, da naj mesto uničijo.
mē = ne
einai = nedoločnik „biti“
Skod pa grško „Karchedon”, latinsko Carthago.
Ime je od feničanskega Qart Hadašt ("Novo mesto") konec koncev je tudi naša abeceda feničanska.
qart = mesto
Hadašt = novo
Element „qart” najdemo tudi drugje, npr. v imenu za feničanskega boga „Melqart”, po feničansko Milk-Qart "kralj mesta" (prim. arabsko malik, melik = kralj), to pa imamo tudi v imenu Hanibalovega očeta Hamilkar (gr Αμίλκας, lat Hamilcar iz fen. Abdmelqart = Melqartov služabnik.
Hamilkarja so klicali drugače tudi enostavno na kratko „Barak“ (ampak brez Obame).
torek, 30. december 2008
“esperanto “o cui che al spere / “esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa”
Vuê sul podcast de Radio Slovenie – biele robe tirâ jù ce che ti smeche scoltâ seont il tô gust e voie - o ai sintût opinions interessantis (une discussion) su la cuistion doprâ o no doprâ l´inglês tes universitâts in Slovenie.
Un teme fûr dal timp.
Une discussion sul futûr de lenghe slovene cun dutis lis pôris tipichis. I sloveniscj la viele vuardie de lenghe slovene nus visin che o vin di bandî l'inglês e molâ lis lezions par inglês. Par meti adun e tignî in vite la terminologjie slovene o scugnìn difindi la lenghe slovene intes universitâts cuintri la influence de terminologjie inglese internazionâl.
Alc di simil o vin let sul blog de Ninine, la archeologhe furlane, cul titul »Lezions par inglês«, i parês a jerin ducj positîfs, ancje il gno, jo o ai cjatât che al sedi une buine idee ancje doprâ l'inglês.
Impuartant al è cence dubi cognossi e imparâ la terminologjie e il mût di scrivi internazionâl, se tu vûs publicâ alc al nivel internazionâl no ti reste altri che no doprâ l'inglês.
Un esempli: agns indaûr o ai metût adun un dizionari etimologjic de lenghe albanese in lenghe slovene, se o ves doprât l'inglês il public potenziâl al sarès plui grant e si cjatarès ancje cualchi letôr. O un altri esempli il gno dizionari o gramatiche furlane par sloven. Jo o ai decidût doprâ il sloven ancje par meti a confront o meti adun doi amîs piçui.
La lenghe plui grande e à il public plui grant.
Cheste e je ancje une des resons, parce o cjatìn dome pôcs furlans che a sielzin il furlan cuant che a vuelin tocjâ o presentâsi denant di un public grant (p.e. nuie cotidians par furlan).
E cumò il pont negatîf di dute cheste storie.
Noaltris che o fevelin une lenghe no-inglese, si cjatìn intune posizion disavantazose in confront a chei che a fevelin dome l'inglês.
L'avignî?
L'inglês al deventarà une specie di lenghe mari di ducj.
O pensi che planc a planc ancje »i grancj« todescj, talians, francês, spagnûi a deventaran almancul bilengâi inglês + la lôr lenghe, noaltris invezit almancul trilengâi i furlans cul talian, e i slovens cul cravuat.
Il mont inglês al reste privilegjât. La idee dal esperant – dome un sium idealistic.
“esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa” prim. lat. Sperare, Fr espérer, Sp esperar,
Govorci majhnih jezikov so v neenakopravnem položaju, objavljati moraš hočeš nočeš v angleščini, torej spet moraš-hočeš-nočeš potrebuješ pomoč, kdo že zna kvalitetno prevajati v angleščino.
V bodoče?
Znanje angleščine se bo nekako dvignilo na raven dodatnega maternega jezika, tako da bodo tudi »veliki« Nemci, Italijani, Francozi itd postali dvojezični, medtem ko oni manjši, kamor spada seveda tudi slovenščina, bodo vsaj trojezični.
Un teme fûr dal timp.
Une discussion sul futûr de lenghe slovene cun dutis lis pôris tipichis. I sloveniscj la viele vuardie de lenghe slovene nus visin che o vin di bandî l'inglês e molâ lis lezions par inglês. Par meti adun e tignî in vite la terminologjie slovene o scugnìn difindi la lenghe slovene intes universitâts cuintri la influence de terminologjie inglese internazionâl.
Alc di simil o vin let sul blog de Ninine, la archeologhe furlane, cul titul »Lezions par inglês«, i parês a jerin ducj positîfs, ancje il gno, jo o ai cjatât che al sedi une buine idee ancje doprâ l'inglês.
Impuartant al è cence dubi cognossi e imparâ la terminologjie e il mût di scrivi internazionâl, se tu vûs publicâ alc al nivel internazionâl no ti reste altri che no doprâ l'inglês.
Un esempli: agns indaûr o ai metût adun un dizionari etimologjic de lenghe albanese in lenghe slovene, se o ves doprât l'inglês il public potenziâl al sarès plui grant e si cjatarès ancje cualchi letôr. O un altri esempli il gno dizionari o gramatiche furlane par sloven. Jo o ai decidût doprâ il sloven ancje par meti a confront o meti adun doi amîs piçui.
La lenghe plui grande e à il public plui grant.
Cheste e je ancje une des resons, parce o cjatìn dome pôcs furlans che a sielzin il furlan cuant che a vuelin tocjâ o presentâsi denant di un public grant (p.e. nuie cotidians par furlan).
E cumò il pont negatîf di dute cheste storie.
Noaltris che o fevelin une lenghe no-inglese, si cjatìn intune posizion disavantazose in confront a chei che a fevelin dome l'inglês.
L'avignî?
L'inglês al deventarà une specie di lenghe mari di ducj.
O pensi che planc a planc ancje »i grancj« todescj, talians, francês, spagnûi a deventaran almancul bilengâi inglês + la lôr lenghe, noaltris invezit almancul trilengâi i furlans cul talian, e i slovens cul cravuat.
Il mont inglês al reste privilegjât. La idee dal esperant – dome un sium idealistic.
“esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa” prim. lat. Sperare, Fr espérer, Sp esperar,
Govorci majhnih jezikov so v neenakopravnem položaju, objavljati moraš hočeš nočeš v angleščini, torej spet moraš-hočeš-nočeš potrebuješ pomoč, kdo že zna kvalitetno prevajati v angleščino.
V bodoče?
Znanje angleščine se bo nekako dvignilo na raven dodatnega maternega jezika, tako da bodo tudi »veliki« Nemci, Italijani, Francozi itd postali dvojezični, medtem ko oni manjši, kamor spada seveda tudi slovenščina, bodo vsaj trojezični.
ponedeljek, 8. december 2008
Il plurâl ladin-furlan / ladinsko-furlanska množina
Il plurâl asigmatic / nesigmatska množina
Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)
La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.
Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (
O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.
Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:
1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc
2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei
Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda
3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)
4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn
ladinsko-furlanska množina
Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)
Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (
poglejmo furlansko-ladinsko množino:
Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’
1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc
2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei
romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda
3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)
-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn
Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)
La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.
Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (
O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.
Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:
1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc
2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei
Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda
3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)
4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn
ladinsko-furlanska množina
Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)
Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (
poglejmo furlansko-ladinsko množino:
Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’
1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc
2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei
romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda
3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)
-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn
sobota, 29. november 2008
la idee di tornâ mai / vrnitev na svetega nikoli
Il teme al rivuarde la nestre regjon comun, il Friûl e ancje la Slovenie.
Prin la domande ce ise la diference tra emigrazion e imigrazion?
La Emigrazion e je soredut il stât di scugnî lâ, te plui part dai câs cence la possibilitât di sielzi, la imigrazion e je la istesse robe dome cuntune conotazion un ninin plui negative te percezion de int, il stât atîf cu la possibilitât di sielzi, rivâ a un puest cu la idee di vê vantaçs economics.
Slovens e furlans a vevin lassât il lôr paîs plui che une volte, prin par lâ in Americhe, tal dopovuere o vevin prin la emigrazion politiche in Argjentine tal 1947 – cressût in Argjentine ancje il Ex-Prin Ministri de Slovenie Bajuk, plui tart tai agns Sessante e Setante al tache il gastarbeiterisim dopo il contrat todesc-jugoslâf a batin il tac tor di 50000 slovens pe Gjermanie, altris pe Svezie, Austrie e Suizare, i furlans a sielzin lis solitis destinazions, ma ancje i paîs francofons, la France, Belgjo.
Se si met a confront la migrazion in Europe e la situazion dai e-i-migrants, i esperts a disin che il plui positîf al è/jere il model svedês. Secont me positîf ancje l'esempli dal Ex-Berlin di bonât ocupât, cu lis sôs zonis militaris e civilis francesis, americanis o britanichis, o feveli par mê esperience personâl, al veve alc di un clime internazionâl, Berlin di bonât in chel timp al jere une isule politiche, une citât che ognidun al clamarès vulintîr la “nestre” citât, e no jere la citât dome dai todescj. Magari cussì no vuê dut al è gambiât, Berlin nol è plui une isule al è deventât di gnûf cjâf-lûc.
In Americhe o vevin une specie di clâf etniche pe imigrazion in vigôr ancjemò prin de seconde vuere mondiâl, vuê o podìn fevelâ di rassisim sociâl, il sisteme di fortificazion de Europe o Nord Americhe no mi pâr masse democratic, si cirin dome chei che a àn la scuele, bêçs evi.
Ma o vin ancje une migrazion interne, dentri des grandis fortificazions, cussì p.e. tal 2007 plui di 160.000 todescj a àn lassât il lôr paîs.
Al è un fat psicologjic che chei che a vevin lassât la sô patrie cu la idee di vuadagnâ bêçs par fâsi sù une cjase, gnove esistence, buteghe e.v.i. no tornin plui. Parcè? E scuasit ducj a jerin partîts cu la idee di tornâ dopo 2-3 agns.
vrnitev na svetega nikoli
Vprašanje, kaj je razlika med emigracijo in imigracijo. Emigracija je izselitev, imigracija pa priselitev ali vselitev.
V bistvu je to eno in isto, čeprav ko slišimo za emigracijo, se zadeva mogoče sliši bolj pozitivno, kajti nekdo je moral zapustiti dom, ne da bi pri tem imel, ne krivde, ne možnosti izbire, pač revež, saj so že v starodavnem času razpošiljali posameznike za kazen. Imigracija pa se veže prej z aktivno izbiro in ekonomsko prednost.
Slovenci in Furlani so stalno zapuščali domovino v raznih obdobjih, delež izseljencev je nad 10 odstotkov v določenih predelih še precej višji npr. Prekmurje, Dolenjska ali pa furlanska Karnija, če primerjamo npr. s sosednjo Avstrijo, tam takega izseljavanja ni bilo (z izjemo Gradiščanske, ki pa je bila zgodovinsko vedno madžarska). Najprej se je šlo v Severno Ameriko, po drugi svetovni je večina Slovencev izbrala okoli 50000 Zahodno Nemčijo, večjo število še Švedsko, Avstrijo in Švico, Furlane je vleklo bolj v francoske dežele, Francijo, Belgijo.
Če primerjamo migracijsko situacijo v Evropi, ni bilo nikjer prave politike na to, najboljša naj bi bila še situacija na Švedskem, iz lastnih izkušenj lahko pritrdim pozitivno oceno tudi za Zahodni Berlin. Zahodni Berlin je bil vse do padca zidu vedno drugačen kot ostala Nemčija, obstajala je neke vrste berlinske identitete, ljudje so se ne glede na ozadje počutili Berlinčane. Zahodnega Berlina z vidno prisotnostjo zaveznikov ni več, žal!
V Ameriki so zgodaj uvedli etnični ključ, torej imigracija iz želenih držav, danes ni več etničnega ključa, danes gledajo ne samo v Ameriki, tudi v drugih utrdbah, po tem kaj konkretno rabijo, izobrazba ali denar. Gredo pa tudi iz ene »utrdbe« v drugo, tako je npr. samo v letu 2007 več kot 160.000 Nemcev zapustilo Nemčijo za Kanado, Norveško, Avstralijo, Brazilijo itd.
Psihološko dejstvo je, da če se odločiš in odideš s kratkoročnim ciljem toliko zaslužiti, da bi zadoščevalo za hišo ali za kako večjo investicijo, je malo verjetno, da se boš sploh kdaj vrnil.
Prin la domande ce ise la diference tra emigrazion e imigrazion?
La Emigrazion e je soredut il stât di scugnî lâ, te plui part dai câs cence la possibilitât di sielzi, la imigrazion e je la istesse robe dome cuntune conotazion un ninin plui negative te percezion de int, il stât atîf cu la possibilitât di sielzi, rivâ a un puest cu la idee di vê vantaçs economics.
Slovens e furlans a vevin lassât il lôr paîs plui che une volte, prin par lâ in Americhe, tal dopovuere o vevin prin la emigrazion politiche in Argjentine tal 1947 – cressût in Argjentine ancje il Ex-Prin Ministri de Slovenie Bajuk, plui tart tai agns Sessante e Setante al tache il gastarbeiterisim dopo il contrat todesc-jugoslâf a batin il tac tor di 50000 slovens pe Gjermanie, altris pe Svezie, Austrie e Suizare, i furlans a sielzin lis solitis destinazions, ma ancje i paîs francofons, la France, Belgjo.
Se si met a confront la migrazion in Europe e la situazion dai e-i-migrants, i esperts a disin che il plui positîf al è/jere il model svedês. Secont me positîf ancje l'esempli dal Ex-Berlin di bonât ocupât, cu lis sôs zonis militaris e civilis francesis, americanis o britanichis, o feveli par mê esperience personâl, al veve alc di un clime internazionâl, Berlin di bonât in chel timp al jere une isule politiche, une citât che ognidun al clamarès vulintîr la “nestre” citât, e no jere la citât dome dai todescj. Magari cussì no vuê dut al è gambiât, Berlin nol è plui une isule al è deventât di gnûf cjâf-lûc.
In Americhe o vevin une specie di clâf etniche pe imigrazion in vigôr ancjemò prin de seconde vuere mondiâl, vuê o podìn fevelâ di rassisim sociâl, il sisteme di fortificazion de Europe o Nord Americhe no mi pâr masse democratic, si cirin dome chei che a àn la scuele, bêçs evi.
Ma o vin ancje une migrazion interne, dentri des grandis fortificazions, cussì p.e. tal 2007 plui di 160.000 todescj a àn lassât il lôr paîs.
Al è un fat psicologjic che chei che a vevin lassât la sô patrie cu la idee di vuadagnâ bêçs par fâsi sù une cjase, gnove esistence, buteghe e.v.i. no tornin plui. Parcè? E scuasit ducj a jerin partîts cu la idee di tornâ dopo 2-3 agns.
vrnitev na svetega nikoli
Vprašanje, kaj je razlika med emigracijo in imigracijo. Emigracija je izselitev, imigracija pa priselitev ali vselitev.
V bistvu je to eno in isto, čeprav ko slišimo za emigracijo, se zadeva mogoče sliši bolj pozitivno, kajti nekdo je moral zapustiti dom, ne da bi pri tem imel, ne krivde, ne možnosti izbire, pač revež, saj so že v starodavnem času razpošiljali posameznike za kazen. Imigracija pa se veže prej z aktivno izbiro in ekonomsko prednost.
Slovenci in Furlani so stalno zapuščali domovino v raznih obdobjih, delež izseljencev je nad 10 odstotkov v določenih predelih še precej višji npr. Prekmurje, Dolenjska ali pa furlanska Karnija, če primerjamo npr. s sosednjo Avstrijo, tam takega izseljavanja ni bilo (z izjemo Gradiščanske, ki pa je bila zgodovinsko vedno madžarska). Najprej se je šlo v Severno Ameriko, po drugi svetovni je večina Slovencev izbrala okoli 50000 Zahodno Nemčijo, večjo število še Švedsko, Avstrijo in Švico, Furlane je vleklo bolj v francoske dežele, Francijo, Belgijo.
Če primerjamo migracijsko situacijo v Evropi, ni bilo nikjer prave politike na to, najboljša naj bi bila še situacija na Švedskem, iz lastnih izkušenj lahko pritrdim pozitivno oceno tudi za Zahodni Berlin. Zahodni Berlin je bil vse do padca zidu vedno drugačen kot ostala Nemčija, obstajala je neke vrste berlinske identitete, ljudje so se ne glede na ozadje počutili Berlinčane. Zahodnega Berlina z vidno prisotnostjo zaveznikov ni več, žal!
V Ameriki so zgodaj uvedli etnični ključ, torej imigracija iz želenih držav, danes ni več etničnega ključa, danes gledajo ne samo v Ameriki, tudi v drugih utrdbah, po tem kaj konkretno rabijo, izobrazba ali denar. Gredo pa tudi iz ene »utrdbe« v drugo, tako je npr. samo v letu 2007 več kot 160.000 Nemcev zapustilo Nemčijo za Kanado, Norveško, Avstralijo, Brazilijo itd.
Psihološko dejstvo je, da če se odločiš in odideš s kratkoročnim ciljem toliko zaslužiti, da bi zadoščevalo za hišo ali za kako večjo investicijo, je malo verjetno, da se boš sploh kdaj vrnil.
nedelja, 23. november 2008
Sedma učna ura / La setime lezion
Vuê o ai decît di tirâ fûr alc de Biblie, no pal ultin al è une vore interessant meti a confront i diviersis traduzions:
Jezus potuje in uči / Peregrinazions apostolichis
(Evangelij po Marku 1, Vanzeli di Marc Cjapitul 1)
35
SLOVEN:
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.
FURLAN:
Tal indoman, unevore a buinore, al jevà, al jessì e si ritirà tun puest fûr di man, là che si fermà a preâ.
36
Simon in njegovi tovariši so mu sledili.
Alore Simon cui siei compagns si metè a cirîlu
[Coment: slediti al vûl dî “lâ daûr” te version furlane o vin il verp “cirî”]
37
Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«
e, dopo di vêlu cjatât, i disin: «A son ducj che ti cirin!».
38
Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«
Ur dîs: «Anìn di une altre bande, tai borcs dulintor, par predicjâ ancje li. Par chest, difat, o soi jessût».
39
In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.
E al lè predicjant tes lôr sinagoghis par dute la Galilee e parant fûr i demonis.
Besede/Peraulis:
navsezgodaj (av) unevore a buinore // < na vse zgodaj = »su dut« + zgodaj di buinore
ko (con) cuant che // la coniunzion subordinant »ko« e introdûs une frase temporâl
še (av) ancjemò
čisto (av) dal dut, pardabon, une vore // al diven dal adietîf »čist« pulît, mont, net, smondeât
temno (av) scûr // dal adietîf temen
teman (/temen), -mna, -mno (adj) scûr
vstal je vstal L-participi di vstati
vstáti [ustati] (vstánem) alçâsi, jevâsi
odpravil se odpravil L-participi di > odpraviti
odpráviti jessî, partî
ven (av) fûr
samòten fûr di man; na samoten kraj tun puest fûr di man
tàm (av) là
molíl L-participi di moliti.
molíti (molim) preâ
njegòvi mpl od njegov
njegòv, -a, -o (pro) so, sô
továriš, -a (m) compagn
továriši mpl di tovariš
mu pron pers dat sg clitic di on
sledíli L-participi di slediti
sledíti (sledím) lâ daûr
njèmu pron pers dat sg di on
našlí L-part di najti
nájti (nájdem) cjatâ
rèkli L-participi di reči
rèči (rèčem) dî
vsi [u'si] mpl di ves
ves, vsà, vsè (pron) dut
te pron pers acus clitic di TI »tu«
tèbe pron pers acus/gjen clitic di TI
íščejo 3pl pres di iskati
iskáti (íščem) cirî
jim (=ur) pron pers dat pl clitic di on
pojdímo = anìn (imperat 1sg di ITI
íti (grem) = lâ
drugám (adv) di une altre bande
v bližnja naselja acus di direzion al rispuint a la domande dulà?
blížnja acus npl di bližnji
blížnji, -a, -e (adj) di dongje, vicin, dulintor
nasélja acus npl di naselje
nasélje, -a (n) borc
da (coniunzion finâl) par; da bom tudi tam oznanjal par predicjâ ancje li
bom (1 sg fut di jessi)
tam (av) li
oznánjal L-part. pass. Di oznanjati
oznánjati (oznánjam) predicjâ
kájti (coniunzion causâl) par il fat che, par vie che, parcè che
za to
príti (prídem) vignî
prišèl L-part di priti
prihájati prihajal
njíhove pron possess. lôr
shódnica, -e (f) sinagoghe; la peraule e diven dal verp »s+hoditi«
shodnice (acus pl f direzion) di shodnica
po (prep + loc) par; po vsej Galileji par dute la Galilee
vsej loc. sg di ves »dut«
Galileji loc. sg. di Galileja
Galileja, -e (f) Galilee
izgánjal part. pass. di izganjati
izgánjati (izganjam) parâ fûr
demone acus pl
demon, -a (f) il demoni
Slovnica / Gramatiche
Il pronon possessîf / svojilni zaimek
moj oče = (il) gno pari
moja žena = (la) mê femine
moje morje = il gno mâr
moji konji = i miei cjavai
moje sestre = lis mês sûrs
moja jezera = i miei lâcs
tvoj brat = (il) to fradi
tvoji bratje = i tiei fradis
Te tierce persone:
il sloven al diferenzie ancje il gjenar dal proprietari cussì si scuen sielzi il pronon possessîf de tierce persone daûr il gjenar dal proprietari.
Viodìn un esempli:
(Janezov brat) njegov brat = (il fradi di Janez) il so fradi – Janez al è il proprietari. Il gjenar dal proprietari al è masculin. Viodût chest tu scuegnis sielzi il pronon possessîf masculin NJEGOV.
(Mickin brat) njen brat = (il fradi di Micka) il so fradi – Micka e je la proprietarie. Il gjenar de proprietarie e je feminine. Alore si scuen sielzi il feminin NJEN.
njegovi psi = i siei cjans (il proprietari al è masculin)
njeni psi = i siei cjans (la proprietarie e je feminine)
RAZPREDELNICA / LA TABELE
cuntun
OBIET SG /// PL
OBIET masc/femin/neutri /// masc/femin/neutri
JAZ/ moj,moja,moje /// moji, moje,moja
TI/ tvoj,tvoja,tvoje /// tvoji,tvoje,tvoja
ON/ njegov,njegova,njegovo /// njegovi njegove njegova
ONA/ njen,njena,njeno /// njeni njene njena
MIDVA/ najin najina najino /// najini najine najina
VIDVA/ vajin vajina vajino /// vajini vajine vajina
ONADVA/ njun njuna njuno /// njuni njune njuna
MI/ naš,naša,naše /// naši,naše,naša
VI/ vaš,vaša,vaše /// vaši,vaše,vaša
ONI/ njihov,njihova,njihovo /// njihovi,njihove,njihova
Jezus potuje in uči / Peregrinazions apostolichis
(Evangelij po Marku 1, Vanzeli di Marc Cjapitul 1)
35
SLOVEN:
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.
FURLAN:
Tal indoman, unevore a buinore, al jevà, al jessì e si ritirà tun puest fûr di man, là che si fermà a preâ.
36
Simon in njegovi tovariši so mu sledili.
Alore Simon cui siei compagns si metè a cirîlu
[Coment: slediti al vûl dî “lâ daûr” te version furlane o vin il verp “cirî”]
37
Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«
e, dopo di vêlu cjatât, i disin: «A son ducj che ti cirin!».
38
Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«
Ur dîs: «Anìn di une altre bande, tai borcs dulintor, par predicjâ ancje li. Par chest, difat, o soi jessût».
39
In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.
E al lè predicjant tes lôr sinagoghis par dute la Galilee e parant fûr i demonis.
Besede/Peraulis:
navsezgodaj (av) unevore a buinore // < na vse zgodaj = »su dut« + zgodaj di buinore
ko (con) cuant che // la coniunzion subordinant »ko« e introdûs une frase temporâl
še (av) ancjemò
čisto (av) dal dut, pardabon, une vore // al diven dal adietîf »čist« pulît, mont, net, smondeât
temno (av) scûr // dal adietîf temen
teman (/temen), -mna, -mno (adj) scûr
vstal je vstal L-participi di vstati
vstáti [ustati] (vstánem) alçâsi, jevâsi
odpravil se odpravil L-participi di > odpraviti
odpráviti jessî, partî
ven (av) fûr
samòten fûr di man; na samoten kraj tun puest fûr di man
tàm (av) là
molíl L-participi di moliti.
molíti (molim) preâ
njegòvi mpl od njegov
njegòv, -a, -o (pro) so, sô
továriš, -a (m) compagn
továriši mpl di tovariš
mu pron pers dat sg clitic di on
sledíli L-participi di slediti
sledíti (sledím) lâ daûr
njèmu pron pers dat sg di on
našlí L-part di najti
nájti (nájdem) cjatâ
rèkli L-participi di reči
rèči (rèčem) dî
vsi [u'si] mpl di ves
ves, vsà, vsè (pron) dut
te pron pers acus clitic di TI »tu«
tèbe pron pers acus/gjen clitic di TI
íščejo 3pl pres di iskati
iskáti (íščem) cirî
jim (=ur) pron pers dat pl clitic di on
pojdímo = anìn (imperat 1sg di ITI
íti (grem) = lâ
drugám (adv) di une altre bande
v bližnja naselja acus di direzion al rispuint a la domande dulà?
blížnja acus npl di bližnji
blížnji, -a, -e (adj) di dongje, vicin, dulintor
nasélja acus npl di naselje
nasélje, -a (n) borc
da (coniunzion finâl) par; da bom tudi tam oznanjal par predicjâ ancje li
bom (1 sg fut di jessi)
tam (av) li
oznánjal L-part. pass. Di oznanjati
oznánjati (oznánjam) predicjâ
kájti (coniunzion causâl) par il fat che, par vie che, parcè che
za to
príti (prídem) vignî
prišèl L-part di priti
prihájati prihajal
njíhove pron possess. lôr
shódnica, -e (f) sinagoghe; la peraule e diven dal verp »s+hoditi«
shodnice (acus pl f direzion) di shodnica
po (prep + loc) par; po vsej Galileji par dute la Galilee
vsej loc. sg di ves »dut«
Galileji loc. sg. di Galileja
Galileja, -e (f) Galilee
izgánjal part. pass. di izganjati
izgánjati (izganjam) parâ fûr
demone acus pl
demon, -a (f) il demoni
Slovnica / Gramatiche
Il pronon possessîf / svojilni zaimek
moj oče = (il) gno pari
moja žena = (la) mê femine
moje morje = il gno mâr
moji konji = i miei cjavai
moje sestre = lis mês sûrs
moja jezera = i miei lâcs
tvoj brat = (il) to fradi
tvoji bratje = i tiei fradis
Te tierce persone:
il sloven al diferenzie ancje il gjenar dal proprietari cussì si scuen sielzi il pronon possessîf de tierce persone daûr il gjenar dal proprietari.
Viodìn un esempli:
(Janezov brat) njegov brat = (il fradi di Janez) il so fradi – Janez al è il proprietari. Il gjenar dal proprietari al è masculin. Viodût chest tu scuegnis sielzi il pronon possessîf masculin NJEGOV.
(Mickin brat) njen brat = (il fradi di Micka) il so fradi – Micka e je la proprietarie. Il gjenar de proprietarie e je feminine. Alore si scuen sielzi il feminin NJEN.
njegovi psi = i siei cjans (il proprietari al è masculin)
njeni psi = i siei cjans (la proprietarie e je feminine)
RAZPREDELNICA / LA TABELE
cuntun
OBIET SG /// PL
OBIET masc/femin/neutri /// masc/femin/neutri
JAZ/ moj,moja,moje /// moji, moje,moja
TI/ tvoj,tvoja,tvoje /// tvoji,tvoje,tvoja
ON/ njegov,njegova,njegovo /// njegovi njegove njegova
ONA/ njen,njena,njeno /// njeni njene njena
MIDVA/ najin najina najino /// najini najine najina
VIDVA/ vajin vajina vajino /// vajini vajine vajina
ONADVA/ njun njuna njuno /// njuni njune njuna
MI/ naš,naša,naše /// naši,naše,naša
VI/ vaš,vaša,vaše /// vaši,vaše,vaša
ONI/ njihov,njihova,njihovo /// njihovi,njihove,njihova
Naročite se na:
Objave (Atom)
