il prin Cjadût de seconde vuere mondiâl / prva žrtev druge svetovne vojne

Pôc dopo lis sîs di buinore o soi partît par lâ in Cechie, o scugnivi puartâ la machine al servizi,
al servizi che al coste mancul (in Cechie), dopo mintri che o tornavi indaûr in bici par cjapâ il tren par lâ a vore dome cinccent metris prin de frontiere cumò biel vierte mi soi fermât denant di un piçul monument al „prin Cjadût (de seconde vuere mondiâl) il cjapitani Otmar Chlup” che al veve difindût la frontiere ceche tal 1938.
Interessant al è il fat che lu vevin copât chei al di là de frontiere dal teritori austriac i cussìclamâts „Freikorps-todescj” ancje cul jutori dai austriacs i vicins dal paîs di dongje, vuê di gnûf vicins.
Strani dome che dut chest al jere sucedût ancjemò prin dal Anschluss. Un fat tragjic di une frontiere cumò biel vierte.



prva žrtev druge svetovne vojne
Nekaj po šesti sem se odpravil čez mejo na Češko, avto je moral spet na servis, nazajgrede, avto sem pustil tam, sem se lepo popeljal s kolesom in se nekaj sto metrov pred mejo vstavil pred manjšim spomenikom „Prvi padli” – ali prvi padli druge svetovne vojne – kapetan Otmar Chlup, ki je branil mejo leta 1938, še preden je prišlo do priključitve Sudetov in kaj je še bolj zanimivo, vse to se je zgodilo še pred priključitvijo Avstrije (Anschluss).
Ubilo so ga do zob oboroženi takoimenovani „Freikorps”, streljali so iz varnega, iz avstrijske strani, pri tem Čehi niso smeli streljati na avstrijsko stran. Na pomoč so poklicali enote iz Znojma pod poveljstvom omenjenega kapetana. In kapetan je postal prva žrtev druge svetovne vojne.
Tudi to zgodovina zdaj odprte meje.

la nemalizazion / živalizacija

Dome trê dîs fa si è memoreât il cjadalan de tragjedie di Auschwitz, vuê un altri numar o dât il 30. di Zenâr 75 agns indaûr, Hitler cjapà il podê cu la autorizazion de maioritât. La religjon de violence e dal podê, un instint naturâl, l’instint salvadi che al parâ vie dutis lis pôris. Jo lu clamarès il procès de nemalizazion fevelant dal deventâ nemâl. Ma aio reson? I nemâi no copin dome par gust di copâ o vê podê, i nemâi lu fasin dentri di regulis une specie di “fair play” ancje se il plui fuart e il plui grant al mangje il plui piçul e debul – alore si trate di un instint uman – ancje vuê la violence dai e tra i zovins un problem tes citâts, alore miôr in campagne?

živalizacija
Pred samo tremi dnevi so se spomnili obletnice osvoboditve Auschwitza, danes druga številka, 30. januar, pred 75 leti je Hitler prišel na oblast pooblaščen od večine. Vera nasilja in oblasti, naravni nagon, divji nagon, ki premaga vse notranje skrbi (zato uspešen koncept v kriznih obdobjih). Imenoval bi to potek »živalizacije« ali postati žival. Je tako?
Živali ne ubijajo samo iz užitka, samo ubijati in imeti oblast, pri njih obstajajo neka pravila, neke vrste »fer pleja«, čeprav močnejši jedo manjše in slabotnejše – torej gre le za človeško bolezen – tudi v današnjem času je nasilje mladih spet problem velikih mest, torej bolje na podeželju?

bissebove / vihar

ca di nô, ma ancje in Cechie, Ongjarie, Polonie e scuasit in dute la Austrie, si è discjadenade une bissebove, borascje o semplicementri bugadonis di aiar..lavôr pai miei arbui e a tignin dûr – par cumò.

pri nas, pa tudi na Češkem, Madžarskem, Poljskem in skoraj v celi Avstriji, je vihar gospodar, vihra privihra vihravo, drevesa pred bajto zaenkrat še stojijo.

Auschwitz / Oświęcim / Osvetim

Il cjadalan de diliberazion di Auschwitz (par polac Oświęcim), plui di 60 agns, pe ultime gjenerazion o chê dopo salacor magarì cussì no par un grum di lôr dome un dât statistic, une storie di chei altris.
Gno nono mi veve fevelât dispès dal cjamp di concentrament di Ljubelj, a pocs chilometris di Bled, al jere un dai borghês constrets di lavorâ tal tunel di Ljubelj (vuê la confin cu la Austrie), a lavoravin cui impresonâts dal cjamp tal frêt mortâl di Ljubelj. Us racomandi il libri »Maus« di Art Spiegelman (il titul origjinâl »Maus: A Survivor's Tale«, o ai let la version ongjarese »Maus – Egy túlélő története”).


Auschwitz / Oświęcim / Osvetim
Ob Obletnici osvoboditve Auschwitza (po slovensko bi rekel glede na poljsko Oświęcim »Osvetim«): več kot 60 let je minilo, za zadnji rod ali še za prihajajoči morda žal samo še statistični podatek, zgodovina drugih.
Moj stariata mi je dostikrat pripovedoval o taborišču na Ljubelju, kjer je bil na prisiljenem delu nastanjen v bližini samega taborišča, delal je skupaj s taboriščniki v predoru in tako videl marsikaj, kar se je dogajalo v samem taborišču.
Priporočam knjigo »Maus« Arta Spiegelmana (izvirno »Maus: A Survivor's Tale« - jaz sem bral madžarsko verzijo).

cjariesâr e cjariesis / češnja

Ce biel timp, ce buinore aviertane, Vierte, Jessude, Primevere, lis plantis si svein, e tal fratimp si è sveât ancje il nestri cjariesâr piçul, masse çoncjât e cence cjariesis.
Cjariesâr e cjariesis, bielis peraulis, plui o mancul si pues dî che il furlan al à mantignût la peraule lat. volg. ”ceresia”. Ca di nô si dîs »češnja« o »črešnja«.
Interessant che la peraule slovene dal slâf comun »*čers’ьn’a« e diven ancje de istesse latine “ceresia”. La russe „čerešnja” e somee ae furlane „cjariesis / çariesis“.


češnja

Kako ugodno vreme, pomladansko jutro, spomlad, zbujajo se rastline, in ne vem kdaj, tudi naša mala češnja, črešnja, samo da nima češenj.
Po furlansko pravijo temu „cjariesâr” in „cjariesis”, kar ohranja nekako staro latinsko besedo za „češnjo” poznolat. ”ceresia”. Naša »češnja« ali »črešnja« je enaka cerkvenoslovanski »črěšьnja” iz praslovanske *čers’ьn’a, in prav praslovanska beseda je kot furlanska iz iste latinske. Furlanski je še najbolj podobna ruska „čerešnja”.

tren / vlak

il stât presint isal destin o il risultât dai fats di vite de nestre storie personâl, date e il lûc di nassite, residence, citadinance, la frutarie.
Tal moment o fâs un viaç in tren par lâ a vore tant che la pluipart de int ca di nô in campagne.
La miserie de int di campagne, o fâ il contadin – no puedin ducj fâ il contadin, no bastin nancje i bêçs de Europe - o lâ a vore, in strade di buinore e di sere.
Propit il fat di cjatâsi in tren al somee aes zornadis grisis, vite di ogni dì.
Un viaç lunc e fadiôs, fadiôs, parcè che tu cognossis za dutis lis stazions e fermadis, ogni arbul e braide o cjamp di forment, di blave, nêf o cence nêf, tal scûr, unviêr, o tal cjalt,
dutis robis cognossudis e a ducj i passazîrs ur spiete di spietâ.


vlak
Je trenutno stanje usoda ali izid življenjskih dejstev naše osebne zgodovine, dan in kraj rojstva, bivališče, državljanjstvo, otroštvo.
Vozim se ravno z vlakom v službo kot večina tukaj na podeželju.
Nesrečneži imajo na izbiro, ali kmetovati – vsi ne moremo kmetovati, vsem tudi ni všeč – ali pa morajo v mesto, to pa pomeni vožnja zjutraj, vožnja zvečer.
Ravno vožnja z vlakom me spominja na sivi vsakdan.
Dolga vožnja, naporna, ker postaje že vse poznaš, vsak drevo in senco, ki jo vidiš iz zamazanega okna, vse postaje, in potnikom ne ostane drugega kot čakati.

il zar dai scacs / šahovski car

Di frut o zuiavi a scacs tant che gno pari, anzit a Berlin noaltris slovens o vevin ancje un club di scacs, il nestri circul si clamave »Slovenija«, o zuiavin te tierce division berlinese, par solit ogni domenie. In chel timp sui prins agns otante o leievi ancje il libri sul duel storic
Boris Spaskij – Bobby Fischer che si è davuelt a Reykjavik tal 1972 che al è ritegnût il match dal secul – e jo o soi dacuardi.
Al è muart Bobby Fischer, une leiende, un omp une vore controvers e ecentric, par no doprâ masse peraulis, al baste une – il »mitic«.

šahovski car
»Zemřel geniální šachista Bobby Fischer.« so zapisali v češkem časopisu ”Lidové Noviny”
Kot otrok sem kot moj oče dosti šahiral, v Berlinu smo Slovenci imeli celo svoj šahovski klub s častnim imenom »Slovenija«. Igrali smo skoraj vsako nedeljo v tretji berlinski ligi.
V tem času, v zgodnjih osemdesetih, sem dobil tudi v roke očetovo knjigo o zgodovinskem dvoboju Bobby Fischer proti Borisu Spaskemu v Reykjaviku leta 1972, dvoboj stoletja – tudi jaz sem tega mnenja.
Fischer je legenda, mož sila čudaške narave, obenem pa »car«.