Sît par imparâ il sloven / spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

Us segnali une biele iniziative dal istitût universitari di slavistiche a Amburc
il leam http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
che mal à mandade la letore di sloven Monika Pemič.
Si trate di un cors di lenghe slovene virtuâl sul sît disore a Amburc. Si cjate pôc te Rêt se tu ciris alc che ti jude a imparâ il sloven di bessôl – e infin ancje jo o ai za cirît di fâ une specie di cors.
Chei di Amburc a àn zontât gnovis lezions dut insieme 15 lezions e lis cinc ultimis ancje cuntune version audio une robe une vore utile par chei che a vuelin dome imparâ a lei par sloven o viodi cemût che si pronuncin lis peraulis. Propit la version audio e une imprest di clâf. Jo par gno cont o ai imparât simpri lis lenghis scuasit dome scoltant audio cassetis e cumò o dopri il mp3 e i servizis podcast.
Un probleme però il sît al è par todesc, al bisugnarès fâ une version furlane o almancul inglese.



spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

Svojčas sem se sam lotil tečaja slovenščine za Furlane.
Tu je zdaj primer spletnega tečaja slovenščine SLOWENISCH LERNEN, ki ga pripravlja Inštitut za slavistiko Univerze v Hamburgu z naslovom http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
Tečaj so izgradili, tako da zdaj obsega 15 lekcij in test, zadnjih pet enot so obogatili s tonskimi posnetki, ki pa so po mojem mnenju ključni, sam sem se učil številne jezike v glavnem samo s kasetami (ko so bile še kasete). Vrtel sem jo znova in znova, tako sem se svojčas lotil portugalščine, arabščine in drugih (zdaj sem že vse pozabil).

il sun dal sloven / zven slovenščine

il vocalisim de lenghe indeuropeane al è scuasit identic cul vocalisim de lenghe latine o greche, un sistem matematichementri simetric e masse ideâl ven â dî o vin
vocâls curtis : A O E U I e lungjis Ā Ō Ē Ū Ī
chel sisteme si è mantignût vonde ben tes lenghis modernis latinis, propit tipic pal sun melodic -tant che se a cjantassin - dal talian o spagnûl.
Tal câs dal slâf o vin un sistem mancul simetric, za tal slâf antîc lis vocâls a deventavin plui curtis, p.e. i > ь une »i« che si pronuncie plui tant che un i indebolît dongje al ə, fonetichementri si fevele di un [ĭ]
Te Slavie moderne o vin sistemis ridusûts, vocâls che si pierdin e altris che a provochin la palatalizazion di diviersis consonants scuasit simpri daspò di ogni vocâl anteriôr:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven družba, rus družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rus. cena
Interessant che la palatalizazion e va indenant ancje tes dialets moderns, ancje dentri dal sloven:
sloven di Gorenjska:
g > j p.e. noge “pîts” > nojé
k > č p.e. kje »dulà« > čé
h > š p.e. hiška »cjasute« > Šiška

Propit chês consonants che si scrivin cu la pipe š, č, ž, ć, đ e altris a son tipichis e responsabilis pal caratar o sun des lenghis slavis, plui che tal sloven o cravuat ju cjatìn tal polac o cec:
Esemplis
cravuat e sloven RE > cec ŘE, polac RZ (=ž)
slov. reka : cravuat rijeka : polac rzeka : češ. řeka »flum«
slov. morje : cravuat more : polac morze : češ. moře »mâr«

cravuat e sloven -OST > polac –OŚĆ = furl. »-tât«
cravuat, sloven novost : polac nowość »novitât«

Il risultât il caratar mancul melodic, paronât di consonants soredut di chês palatâls. Lis plui melodichis grazie al lôr sisteme vocalic a son il serp e cravuat, za mancul il sloven modern dulà o vin une schirie di gambiaments. Tai dialets dal amont e te lenghe fevelade o vin une riduzion des vocâls altis I,U (miš > məš, kruh > krəh) e de a curte A (zlat > zlət).

il sisteme:

IE = la lenghe indoeuropeane
curtis
IE *i > protoslâf ĭ, slâf antîc ь > sloven a, ə, e
grêc línon, lituan lìnas, slâf a. lьnъ, sloven lân, cravuat lan, rus lёn, cec len, furl. lin (< līnum)
protoslâf *pьsь > serp, cravuat pas, sloven pes [pəs]
protoslâf * dьnь > serp, cravuat dan, bolgâr den, sloven dan, sloven orientâl den


IE *u > protoslâf ŭ, slâf antîc ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), slâf antîc mъhъ, rus. moh, sloven muha
protoslâf * sъnъ > serp, cravuat san, sloven sen [sən], bolgâr sən

IE *e > protoslâf e, slâf antîc e > sloven e
lat. decem, slâf antîc desętь, sloven deset

IE *o > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. oculus, slâf antîc oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. axis, furl. as, lituan ašìs, slâf antîc osь, sloven os

lungjis

IE *ī > protoslâf i, slâf antîc i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, lituan gývas, slâf a. živъ, sloven živ

IE *ū > protoslâf y, slâf antîc y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, lituan, dūmas, slâf antîc dymъ, sloven dim

IE *ē > protoslâf ē, slâf antîc ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, slâf antîc sěmę, sloven seme

IE *ō > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, slâf antîc darъ, sloven dar

IE *ā > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. māter, furl. mari, slâf antîc mati, sloven mati




zven slovenščine

Vokalizem (pozne) indoevropščine se je ohranil skoraj nespremenjeno v latinščini in stari grščini, gre za sistem, ki se zdi matematsko simetričen, mogoče celo preveč v ravnovesju, zato je indoevropsko prastanje glede vokalizme še vedno uganka.
Poznoindoevropski in tudi kasnejši latinski sistem:
kratki: A O E U I in dolgi Ā Ō Ē Ū Ī
To se je ohranilo še v veliki meri v modernih latinskih jezikih, predvsem v italijanščini in španščini, zato zvenita ta jezika tudi tako melodično kot petje.

V primeru slovanskih jezikih imamo manj simetrični sistem, že v praslovanščini so samoglasniki postali krajši, dolgi so postali kratki, prvotno kratki pa še krajši celo dvojno kratki, take dvojno kratke samoglasnike pozna danes npr. japonščina.
Primer: i je postal “ ь » neke vrste ijevski polglasnik [ĭ].
V sodobnih slovanskih jezikih se je prvotni samoglasnik pogosto celo izgubil npr.
praslovansko zvalnik *otьče > oče
in pogosto so samoglasnik odgovorni za nebnjenje ali po zvenu za značilno slovansko šumenje:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven. družba, rusko družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rusko cena
Zanimivo je, da je to nebnjenje šlo znotraj slovenščine še naprej npr. v koroščini in gorenjščini:
g > j noge > gorenj. nojé
k > č kje > gorenj. čé
h > š hiška > gorenj. Šiška
Prav šumniki in šumenje je dalo značaj, mogoče v največji meri v poljščini in češčini:
hrv. in slov. RE odgovarja vedno: > češ. ŘE, poljsko RZ (=ž)
slov. reka : poljsko rzeka : češ. řeka
slov. morje : poljsko morze : češ. moře

hrv. in slov. -OST odgovarja vedno: > poljsko –OŚĆ
hrv. in slov. novost : poljsko nowość
Kar se tiče vokalizma je melodičnost v največji meri dosežena v srbščini in hrvaščini, v slovenščini, predvsem na zahodu zaradi vseprisotnega polglasnika le v manjši meri
npr. n zahodu i, u (miš > məš, kruh > krəh) in kratki A (zlat > zlət).

IE = indoevropščina
kratki
IE *i > praslovansko ĭ, staroslovansko ь > sloven a, ə, e
grško línon, litvansko lìnas, staroslovansko lьnъ, slovensko lân, hrv. lan, rusko lёn, češ. len
praslovansko *pьsь > srb, hrv. pas, slov. pes [pəs]
praslovansko * dьnь > srb, hrv. dan, bolg. den, slov. dan, vzhodno slov. den


IE *u > praslovansko ŭ, staroslovansko ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), staroslovansko mъhъ, rus. moh, sloven muha
praslovansko * sъnъ > srb, hrv. san, slov. sen [sən], bolg. sən

IE *e > praslovansko e, staroslovansko e > sloven e
lat. decem, staroslovansko desętь, sloven deset

IE *o > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. oculus, staroslovansko oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. axis, furl. as, litvan. ašìs, staroslovansko osь, sloven os

lungjis

IE *ī > praslovansko i, staroslovansko i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, litvan gývas, staroslovansko. živъ, sloven živ

IE *ū > praslovansko y, staroslovansko y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, litvan, dūmas, staroslovansko dymъ, sloven dim

IE *ē > praslovansko ē, staroslovansko ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, staroslovansko sěmę, sloven seme

IE *ō > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, staroslovansko darъ, sloven dar

IE *ā > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. māter, furl. mari, staroslovansko mati, sloven mati