A mi clamavin Django / tudi mene so imenovali Django

La storie des peraulis dal timp cuant che o jeri frut cuant che o jeri a stâ a Berlin, o vevin doprât peraulis tant che “carramba, carracho” (pronunciât: Ka´raho), o vevin dit par esempli “mit Karacho” = velocementri, di corse; ma ancje “dschango” par un che al è “il capo di banda” une (frase taliane che si dopre ancje tal sloven fevelât).
Ognidun al jere un o il “dschango”, se no tu savevis cemût che si clame cualchidun tu âs dit semplicementri “Dschango”. Ducj o jerin “Dschangos” (cu la grafie todescje)- Par furlan salacor si disarès “bulo”.
Ma cul voli etimologjic ce isal e dontri vegnie cheste peraule strane no-masse-todescje.
La peraule e diven dal mont dai films- o vevin cjalât i film western e let Karl May- tant che un grum altris te lenghe todescje dai agns Setante dal secul passât, Django al è il non dal musicist innomenât di origjin zingar-sinti Django- Reinhardt che lu vevin clamât tal ambient zingar dome “Django”.
Il non sinti-rom Django al diven dal grup etnic ongjarês vuê une minorance ongjarese in Moldavie i csangó che a fevelin un dialet arcaic ongjarês, csangó al vûl dî par ongjarês “torzeant”, “vagabondât”, “bintar”.
Alore cheste e jere la mê prime peraule ongjarese, ma no lu ai savût.


tudi mene so imenovali Django

Zgodovina besed iz mojega otroštva z berlinskega predmestja, uporabljali smo besede kot “carramba, carracho”, npr. reklo se je “mit Karacho” = zelo hitro; pogosto pa tudi “dschango” za nekoga, ki je capo di banda ali preprosto čudak, posebnež .
Ker so otroci po svoje vsi posebneži, smo bili vsi “dschango”-ti, če nisi vedel, kako je komu ime, si ga pač poimenoval brez kakršnega zadržka “Dschango”. Vsi smo bili džangoti.
Z etimološkim očesom gledano se postavlja vprašanje, od kod prihaja ta beseda.
Beseda je očitno iz sveta filma kot večina drugih iz tistiga časa, gledali smo takrat veliko kavbojk in bral se je Karl May.
Gre za ime glasbenika romsko-sinti porekla Django- Reinhardt, ki so ga v domačem okolju klicali samo “Django”.
Ime iz romskega narečja sinti Django prihaja iz imena madžarske narodnosti, ki živi danes na ozemlju Moldavije, to so “csangó”, ki govorijo najstarejšo obliko madžarščine,
csangó pomeni po madžarsko “pregnani”, “ki so se odselili”, to so tisti, ki so se odselili na mejna ozemlja, tako kot uskoki v Belo krajino.
V glavnem sem ugotovil, da je bila prav to moja prva madžarska beseda.

La storie de doplece dal adietîf sloven / zgodovina slovenskega pridevnika

Salacor un pôc masse sec, teoretic par cualchidun che nol è usât o passionât di espressions lenghistichis, però o pensi cussì: se tu vûs imparâ une lenghe cualsisei al è impuartant ancje di capî la storie di cheste lenghe anzit la gramatiche storiche e jude ancje memorizâ lis strambis regulis e ecezions.
Il câs dal adietîf sloven al somee un pôc ae storie dal articul furlan che si è disvilupât dal pronon latin. I pronons si trasformin in articui, sufìs e altris struments che a segnin la categorie di jessi definitîf o indefinitîf – concret, cognossût, nomenât sì o no.
L'adietîf sloven al segne ancje la categorie definitîf o indefinitîf.
Za tal antîc slâf glesiastic (clamât ancje vieri bolgâr) – documentât e doprât tor 900 dai sants salonichês Cirîl e Metod - o vin une forme definitive e indefinitive dal adietîf, cussì ancje il sloven di vuê al puarte indenant cheste tradizion dal adietîf dopli.
indefinitîf: antîc slâf glesiastic novъ 'gnûf' > sloven nov (la semivocâl ъ (= u curte) si piert)
definitîf: antîc slâf glesiastic novъ + i = novyi > sloven novi
La forme definitive e je componude dal adietîf »novъ« = »gnûf« e dal pronon de tierce persone jь (= [ i], ja, je che al corispuint cul latin is, ea, id) = lui.
La forme definitive e je: adietîf + pronon “is, ea, id”, ven a dî un articul postponût:
o furlanizât:
indefinît: novъ = gnûf
definît: novъ 'gnûf' + i 'lui' = il gnûf
Cussì si pues dî che ancje il sloven leterari al dopre e cognòs l´articul definitîf.
L'ûs:
Imam nov avto. „O ai une gnove machine.“ = indefinitîf
Avto je nov. 'La machine e je gnove.« = al fevele dal stât „jessi gnûf”
Novi je lepši. »Chê/la gnove (machine) e je plui biele.« = une machine definitive, la gnove no chê altre la viere – infin cun altris peraulis la peraule NOVI al conten NOV »gnûf« + I »pronon che al vûl dî tal nestri câs: »machine«.
Il svilup dal adietîf sloven
Masculins/Sg
Nominatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Gjenitîv: nova + jego = novajego > sloven: nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Datîf: novu + jemu = novujemu > sloven: nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Acusatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Locatîf: nově + jemь = novějemь > sloven: nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Strumentâl: novomь + imь = novyimь > sloven: nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Il sloven che al à mantignût ancje inaltrò carateristichis arcaichis p.e. il duâl si manten dome tal sloven e tal sorp – al mostre ancje chi scuasit il stât plui vieri, gambiât dome il gjenitîf EGO > EGA (un svilup tipic des lenghis slavis dal grup sud).


zgodovina slovenskega pridevnika

Že stara cerkvena slovanščina (vbistvu gre za staro bolgarščino), prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. Stoletju okoli leta 860 rabila solunska misijonarja Ciril in Metod, je prav tako poznal določno in nedoločno obliko pridevnika.
nedoločna: st.cerkv. slovansko novъ > slovensko nov (kratki samoglasnik ъ (= kratek u) se izgubi)
določna: st.cerkv. slovansko novъ + i = novyi > sloven novi
Določna oblika je sestavljena iz pridevnika in tretje osebe osebnega zaimka jь (= [ i], ja, je , ki ustreza današnjemu »on, ona, ono« ali latinskemu is, ea, id.
Določna oblika je torej: pridevnik + zaimek »on, ona, ono«, lahko ga primerjavmo s določnim členom, ki ga pogovorna slovenščina tudi pridno rabi: ta nov, ta star itd.
novъ = nov = furlansko: gnûf
določno: novъ + i = il gnûf
Raba:
Imam nov avto. = nedoločno
Avto je nov. = gre za stanje, da je nov = nevtralno
Novi je lepši. = gre za nek določen avto za novega in ne za onega starega.

Razvoj slovenskega pridevnika na primeru moške ednine in v primerjavi:
Imen.: novъ + i = novyi > nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Rod.: nova + jego = novajego > nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Daj.: novu + jemu = novujemu > nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Tož.: novъ + i = novyi > nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Mestnik: nově + jemь = novějemь > nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Orodnik: novomь + imь = novyimь > nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Slovenščina je ohranila lepo staro stanje, spremembo imamo v rodilniku -EGO> -EGA, kar je južnoslovanski razvoj.

romani (rom) /hindi / sanscrit / sloven / romani / hindi / sanskrt / slovenščina

La divignince de lenghe romani la lenghe dai roms no je dal dut sclaride, in ogni câs si trate di une lenghe fie dal vieri sanscrit indian che cuant che o studiavi la indoeuropeistiche (o la storie des lenghis indoeuropeanis – une sience muarte tant che i dinosaurs - ) o vevi di imparâlu parce che il sancrit e il sine qua non par ognidun che al vûl cognossi la storie des lenghis indoeuropeis. Interessant che 70% dal vocabolari di base dal Romani al à un leam diret cu lis altri lenghis indianis modernis tant che Hindi, Punjabi.
Esemplis
romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
furl: cjaveli, oreli, nâs, bocje, dint, lenghe
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin = Hindi: mere bal kale hain »I miei cjavei a son neris«
Slâf – indoiranian:
Secont une teorie viere lis lenghis slavis a partignissin al grup est dal indoeuropean e cussì si cjatin vonde dongje al indoiranian.
O fevelìn ancje su la base de peraule indoeuropeane (un costrut ipotetic) *KENTM “cent” dal grup “kentum”= soreli a mont versus il grup “satem” = soreli jevât.
Alore o vin par IE *KENTM »100«
sloven, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem (viôt la palatalizazion dal IE *K-)
vs. Soreli a mont:
gr. -katon, lat.: centum, todesc: hundert
Esemplis:
romani: Jek, dui, trin, štar, pânč
hindi. Ek, do, tin, čar, pânč
sloven: ena, dva, tri, štiri, pet

sanscrit plavate 'nadâ' = sloven plavati
sanscrit: bhratar 'fradi' = sloven brat
sanscrit: pačati 'cuei' = sloven peči
sanscrit: sidati 'jessi sentât' = sloven sedeti


romani / hindi / sanskrt / slovenščina

Izvor romskega jezika romani ni dokonca razjasnen, nedvomno je, da gre za indijski jezik, takorekoč za otroka sanskrta, jezika, ki sem se ga moral tudi sam lotiti v sklopu študija zgodovinskega jezikoslovja, kjer sanskrt velja za klasika.
Zanimivo je, da je približno 70% osnovnega besednega zaklada romščine neposredno povezan z modernimi indijskimi jeziki predvsem z jezikoma hindi, punjabi.
Primeri:


romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin
Hindi: mere bal kale hain (H.)
= Moji lasje so črni.
Slovansko- indoiransko:
Nekateri delijo indoevropske jezike na dve veliki skupini na zahodno in vzhodno, pri tej delitvi se slovanske jezike šteje skupaj z indoiranskimi v vzhodno, predvsem zaradi nebnjenja, ki ga kaže nazorno primer indoevropske besede *KENTM »sto«:
vzhodno:
slovensko, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem
zahodno:
Gr. -katon, lat.: centum, nemško: hundert
Zato govorimo tudi o skupini satem (vzhodna) in kentum (zahodna).

Prasorodnost se vidi npr. v naslednih primerih;
Romani: jek, dui, trin, štar, pânč
Hindi. ek, do, tin, čar, pânč
Sloven: ena, dva, tri, štiri, pet
sanskrt plavate = sloven plavati
sanskrt: bhratar = sloven brat
sanskrt: pačati = sloven peči
sanskrt: sidati = sloven sedeti

Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

Giordano Bruno (1548 –1600) filosof e mestri de art mnemoniche / filozof in učitelj mnemotehnike
Un speriment mnemotecnic / mnemotehnični preizkus

turkish slovene dictionary

VE CA »turkish slovene dictionary« un gnûf-vieri dizionari turc-sloven scrit agns indaûr, in chel timp lu vevi scrit cu la idee di doprâ ancje imprescj mnemotecnics, tecnichis par memorizâ intun mût plui svelt pussibil une gnove peraule, magari cussì no il dizionari al va ben dome par chei che a san il sloven, no´nd è nissune version furlane.
un esempli propit gjavât fûr dal dizionari nomenât di sore:
artık – finalmentri – MNEM: o ai “finalmentri“ finît l'articul
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "asîl" parce che a àn lidrîs democratichis
aşk - amôr – MNEM: il cjâflûc dal Turkmenistan: Aşgabad= la citât amabil il cjâflûc de »amôr« tant che Ljubljana = ljubiti, ljubezen (amôr) (ancje se la etimologjie e je une altre)
bağ vignâl– MNEM: viôt Gornji Kara«bağ« (=ort neri) un vignâl cuntun valôr straordinari
bakmak - cjalâ – MNEM: il cjâflûc di Azerbaizan »BAKU« al »cjale« sul mâr caspic.
baş – cjâf – MNEM:
1) baš-ćaršija = il non dal grant bazar a Sarajevo
2) tal. pascià = baş = il capo
bed – mâl – MNEM: viôt inglês: bad (al è mâl alore si cjate tal »bed« (jet))
can - anime, vite– MNEM: »Azer-bay-can« e je la anime dai Azeris
dağ - mont //il «Dagh-estan« un paîs plen di monts!




mnemotehnični preizkus


EVO TU imate novi-stari turško slovenski slovarček, ki sem ga sestavil še pred leti. Takrat sem se ukvarjal tudi z mnemotehniko, tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve, iskal sem načine, kako si zapomniti laže tuje besede. Tehnike so stare, iščeš povezave z že znanim po načelu podobnosti, nasprotja, stvar povežeš na razne načine, važno, da besedo vedno znova spleteš v različna okolja.
Tu je nekaj primerov, ki jih najdete tudi v slovarčku:
artık - ostanek, adv. končno– MNEM: artikel je "končno" gotov
asıl - koren, izvor, poreklo – MNEM: "azil" potrebuje zaradi svojega »porekla«(političnega)
aşk - ljubezen – MNEM: glavno mesto Turkmenistana: Aşgabad=ljubljeno mesto kot glavno mesto kot naše glavno mesto ljubljena = Ljubljana
bağ II vinograd – MNEM: boj za Gornji Karabağ (=črni vrt) ( dragoceni vinograd )

bakmak - gledati (na), skrbeti za – MNEM: glavno mesto Azerbajdžana: Baku = ki gleda na
Kaspijsko morje
baş – glava, začetek 3. šef – MNEM: baš-ćaršija = glavni bazar v Sarajevu; paš-a = Glava-r
bed - slabo, grdo– MNEM: ang.: bad
can - duša, življenje– MNEM: Azer-bay-can: duša vseh Azerov

dağ - gora, planina //«Dag-estan« je res gorata dežela!

Une Furlane di Manzan / Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, un cjantautôr sloven une vore cognossût, al cjante di une furlane “Furlanka” di Manzan “Bla furlana je, z Manzana« = Al jere une Furlane di Manzan.
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat

Plui indevant:
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"

plui indevant:
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
E je nassude une gnove grafie, a bande di Faggin, Nazzi e.., o vin ancje la grafie »Mlakar«.
Intun forum si vevin domandât ce vuelial dî dut chest par furlan, a àn cirît un dizionari, infin lu vevin ancje cjatât - propit il gno dizionari furlan sloven - che si pues tirâ-jù sore nuie-
Un al à dit che il dizionari al sedi vonde grant e al samedi une vore complet, - ce biel- però .. però ... dut chest che a vevin cirît e volût di tradusi no lu vevin cjatât tal gno dizionari.
Alore no vadial ben il gno dizionari?



Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, sem zasledil po naključju, opeva v neki svoji pesmi neko »Furlanko« iz Manzana:
“Bla furlana je, z Manzana«
V besedilu je tudi kar nekaj furlanskega:
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat
Plui indevant
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"
Plui indevant
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
V nekem forumu so se spraševali, kaj vse to pomeni, in našli kot pripomoček moj spletni furlansko slovenski slovar – je pa le komu prav prišel. Samo v mojem slovarju vsega tega niso našli, kajti Mlakar piše malo po svoje, kar je v Furlaniji dokaj običajno. Poleg že obstoječih različic imamo torej tudi Mlakarjevo pisavo.

cence ghiringel / brez bifeja

foto: brave furlane, brâf furlan, noaltris, e ancjemò un brâf furlan cul cjapielut
a Mont di Buie pôc daspò la messe par furlan te plêf di S. Laurinç,
biel lûc, biele foto, però cence ghiringhel
ghiri, ghiri-ghiringhel une gnove peraule par me alore par gno dizionari furlan sloven o proponarès:

ghiringhel [girin'gεl] m 1. piknik m 2. prigrizek m, bife m, pogostitev f;
concludi, sierâ cuntun ghiringhel skleniti, zaključiti s bifejom, s pogostitvijo
un ghiringhel insieme skupna pogostitev
La fieste e larà indevant cun musichis e cuntun ghiringhel praznovanje se bo nadaljevalo z glasbo in pogostitvijo
fâ un ghiringhel 1. delati piknik 2. pripraviti bife, pogostitev, prigrizke
spietâ nome il ghiringhel e il tai čakati samo na prigrizke in kozarec, na pijačo
saludâ cuntun ghiringhel po/nazdraviti s prigrizkom
daspò gustâ e ghiringhel po kosilu in prigrizku
un puestut par fâ ghiringhel framieç nature primeren kraj za piknik v naravi

o miôr, un ghiringhel? ali še bolje, kak prigrizek?

i ultins monolengâi / zadnji enojezični

András a Palme / András v Palmanovi

Daspò une polse o lu clamarès miôr un trening intensîf-olimpic de lenghe furlane realizât sot la cjâf-direzion dal brâf furlan i servizis turistichis a jerin ducj includûts ancje un plasê par me il fat di vê fevelât par furlan tant che mai. - un gran hvala!

Alore o torni a scrivi alc a rivuart de lenghistiche, mi vignive iniment cheste teorie:
»Il bilenghisim al podarès ancje copâ une lenghe piçule.«

Une teorie provocative, o savìn ducj che il bilenghisim o cognossi plui di une lenghe e je une robe dome naturâl cognossude dapardut pal mont, anzit une robe une vore utile, infin ancje jo o soi cressût cun dôs lenghis a bande dal sloven o ai fevelât za di frut ancje il todesc e cumò infin o soi a stâ cun trê lenghis ancjemò cul ongjarês – e cence vê problemis cu la salût :).
Cemût?
Se ducj i membris di une comunitât p.e. i furlans a fevelin ancjemò une altre lenghe un pidgin, o une lingua franca, o disìn in Friûl il talian in Slovenie tal timp de ex-YU il serp-cravuat, la lenghe primarie e piert il so valôr di jessi mieç di comunicazion sine qua non al devente cussì planchin planchin mieç di identificazion e plui indevant cul timp une olme focloristiche.
Daspò la seconde vuere mondiâl and'jerin ancjemò personis soredut in Cjargne che a jerin monolengâi ven a dî che a fevelavin dome il furlan e nuie altri (il numar dai monolengâi talians invezit al va sù di corse), vuê mi pâr che no'nd è plui nissun - se no mi sbagli.
Par coltivâ une specie di monolenghisim tu âs bisugne di un teritori plui o mancul dispartât che al à dut che ti coven val a dî un stât (p.e. la Slovenie) o un teritori autonom (Catalogne, o la Suizare francese tancj che no fevelin il todesc p.e.) o dispartât tant che la minorance ongjare in Transilvanie o in Cjargne 60 agns indaûr.

zadnji enojezični

Splošno dvojezično stanje lahko ogroža majhne jezike.
To zveni čudno, kajti dvojezičnost je nekaj zelo dobrega in naravnega, saj je skoraj večina ljudi na svetu na nek način dvojezična, tudi jaz sem eden izmed takih trenutno imam v rabi celo tri naenkrat – in to brez posledic za zdravje.
Kako poteka ta zadeva?
Če vsi člani neke skupnosti, npr. Furlani ali Slovenci znajo poleg svojega še kak drug jezik, nek splošno sporazumevalni, v Furlaniji italijanski v bivši Jugoslaviji srbohrvaški ali v Afriki kak pidgin, lingua franca, potem prvotni jezik tako izgubi svojo osnovno funkcijo kot sporazumevalno sredstvo sine qua non, spreminja se počasi v sredstvo za identifikacijo in sčasoma v folklorni dodatek.
Po drugi svetovni vojni je ostalo le še nekaj furlansko enojezičnih oseb v gorski Karniji, danes menda ni nobenega več.
Da bi prvotna enojezičnost obstala, bi potrebovali ločeno osameljeno ozemlje, ki prebivalcem nudi vse, kar rabi, to je npr. oblika države kot Slovenija ali avtonomno ozemlje (Katalonija, francoska Švica) ali odmaknjeno nemešano ozemlje kot v primeru madžarske manjšine v Romuniji.