sreda, 15. april 2009

i ultins monolengâi / zadnji enojezični


András a Palme / András v Palmanovi

Daspò une polse o lu clamarès miôr un trening intensîf-olimpic de lenghe furlane realizât sot la cjâf-direzion dal brâf furlan i servizis turistichis a jerin ducj includûts ancje un plasê par me il fat di vê fevelât par furlan tant che mai. - un gran hvala!

Alore o torni a scrivi alc a rivuart de lenghistiche, mi vignive iniment cheste teorie:
»Il bilenghisim al podarès ancje copâ une lenghe piçule.«

Une teorie provocative, o savìn ducj che il bilenghisim o cognossi plui di une lenghe e je une robe dome naturâl cognossude dapardut pal mont, anzit une robe une vore utile, infin ancje jo o soi cressût cun dôs lenghis a bande dal sloven o ai fevelât za di frut ancje il todesc e cumò infin o soi a stâ cun trê lenghis ancjemò cul ongjarês – e cence vê problemis cu la salût :).
Cemût?
Se ducj i membris di une comunitât p.e. i furlans a fevelin ancjemò une altre lenghe un pidgin, o une lingua franca, o disìn in Friûl il talian in Slovenie tal timp de ex-YU il serp-cravuat, la lenghe primarie e piert il so valôr di jessi mieç di comunicazion sine qua non al devente cussì planchin planchin mieç di identificazion e plui indevant cul timp une olme focloristiche.
Daspò la seconde vuere mondiâl and'jerin ancjemò personis soredut in Cjargne che a jerin monolengâi ven a dî che a fevelavin dome il furlan e nuie altri (il numar dai monolengâi talians invezit al va sù di corse), vuê mi pâr che no'nd è plui nissun - se no mi sbagli.
Par coltivâ une specie di monolenghisim tu âs bisugne di un teritori plui o mancul dispartât che al à dut che ti coven val a dî un stât (p.e. la Slovenie) o un teritori autonom (Catalogne, o la Suizare francese tancj che no fevelin il todesc p.e.) o dispartât tant che la minorance ongjare in Transilvanie o in Cjargne 60 agns indaûr.

zadnji enojezični

Splošno dvojezično stanje lahko ogroža majhne jezike.
To zveni čudno, kajti dvojezičnost je nekaj zelo dobrega in naravnega, saj je skoraj večina ljudi na svetu na nek način dvojezična, tudi jaz sem eden izmed takih trenutno imam v rabi celo tri naenkrat – in to brez posledic za zdravje.
Kako poteka ta zadeva?
Če vsi člani neke skupnosti, npr. Furlani ali Slovenci znajo poleg svojega še kak drug jezik, nek splošno sporazumevalni, v Furlaniji italijanski v bivši Jugoslaviji srbohrvaški ali v Afriki kak pidgin, lingua franca, potem prvotni jezik tako izgubi svojo osnovno funkcijo kot sporazumevalno sredstvo sine qua non, spreminja se počasi v sredstvo za identifikacijo in sčasoma v folklorni dodatek.
Po drugi svetovni vojni je ostalo le še nekaj furlansko enojezičnih oseb v gorski Karniji, danes menda ni nobenega več.
Da bi prvotna enojezičnost obstala, bi potrebovali ločeno osameljeno ozemlje, ki prebivalcem nudi vse, kar rabi, to je npr. oblika države kot Slovenija ali avtonomno ozemlje (Katalonija, francoska Švica) ali odmaknjeno nemešano ozemlje kot v primeru madžarske manjšine v Romuniji.

2 komentarja:

Kata pravi ...
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.
Brâf Furlan pravi ...

Un plasê dut nestri,cjâr il nestri brâf amì. Ti tegnin strent ancje di lontan.