torek, 12. maj 2009

La storie de doplece dal adietîf sloven / zgodovina slovenskega pridevnika

Salacor un pôc masse sec, teoretic par cualchidun che nol è usât o passionât di espressions lenghistichis, però o pensi cussì: se tu vûs imparâ une lenghe cualsisei al è impuartant ancje di capî la storie di cheste lenghe anzit la gramatiche storiche e jude ancje memorizâ lis strambis regulis e ecezions.
Il câs dal adietîf sloven al somee un pôc ae storie dal articul furlan che si è disvilupât dal pronon latin. I pronons si trasformin in articui, sufìs e altris struments che a segnin la categorie di jessi definitîf o indefinitîf – concret, cognossût, nomenât sì o no.
L'adietîf sloven al segne ancje la categorie definitîf o indefinitîf.
Za tal antîc slâf glesiastic (clamât ancje vieri bolgâr) – documentât e doprât tor 900 dai sants salonichês Cirîl e Metod - o vin une forme definitive e indefinitive dal adietîf, cussì ancje il sloven di vuê al puarte indenant cheste tradizion dal adietîf dopli.
indefinitîf: antîc slâf glesiastic novъ 'gnûf' > sloven nov (la semivocâl ъ (= u curte) si piert)
definitîf: antîc slâf glesiastic novъ + i = novyi > sloven novi
La forme definitive e je componude dal adietîf »novъ« = »gnûf« e dal pronon de tierce persone jь (= [ i], ja, je che al corispuint cul latin is, ea, id) = lui.
La forme definitive e je: adietîf + pronon “is, ea, id”, ven a dî un articul postponût:
o furlanizât:
indefinît: novъ = gnûf
definît: novъ 'gnûf' + i 'lui' = il gnûf
Cussì si pues dî che ancje il sloven leterari al dopre e cognòs l´articul definitîf.
L'ûs:
Imam nov avto. „O ai une gnove machine.“ = indefinitîf
Avto je nov. 'La machine e je gnove.« = al fevele dal stât „jessi gnûf”
Novi je lepši. »Chê/la gnove (machine) e je plui biele.« = une machine definitive, la gnove no chê altre la viere – infin cun altris peraulis la peraule NOVI al conten NOV »gnûf« + I »pronon che al vûl dî tal nestri câs: »machine«.
Il svilup dal adietîf sloven
Masculins/Sg
Nominatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Gjenitîv: nova + jego = novajego > sloven: nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Datîf: novu + jemu = novujemu > sloven: nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Acusatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Locatîf: nově + jemь = novějemь > sloven: nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Strumentâl: novomь + imь = novyimь > sloven: nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Il sloven che al à mantignût ancje inaltrò carateristichis arcaichis p.e. il duâl si manten dome tal sloven e tal sorp – al mostre ancje chi scuasit il stât plui vieri, gambiât dome il gjenitîf EGO > EGA (un svilup tipic des lenghis slavis dal grup sud).


zgodovina slovenskega pridevnika

Že stara cerkvena slovanščina (vbistvu gre za staro bolgarščino), prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. Stoletju okoli leta 860 rabila solunska misijonarja Ciril in Metod, je prav tako poznal določno in nedoločno obliko pridevnika.
nedoločna: st.cerkv. slovansko novъ > slovensko nov (kratki samoglasnik ъ (= kratek u) se izgubi)
določna: st.cerkv. slovansko novъ + i = novyi > sloven novi
Določna oblika je sestavljena iz pridevnika in tretje osebe osebnega zaimka jь (= [ i], ja, je , ki ustreza današnjemu »on, ona, ono« ali latinskemu is, ea, id.
Določna oblika je torej: pridevnik + zaimek »on, ona, ono«, lahko ga primerjavmo s določnim členom, ki ga pogovorna slovenščina tudi pridno rabi: ta nov, ta star itd.
novъ = nov = furlansko: gnûf
določno: novъ + i = il gnûf
Raba:
Imam nov avto. = nedoločno
Avto je nov. = gre za stanje, da je nov = nevtralno
Novi je lepši. = gre za nek določen avto za novega in ne za onega starega.

Razvoj slovenskega pridevnika na primeru moške ednine in v primerjavi:
Imen.: novъ + i = novyi > nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Rod.: nova + jego = novajego > nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Daj.: novu + jemu = novujemu > nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Tož.: novъ + i = novyi > nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Mestnik: nově + jemь = novějemь > nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Orodnik: novomь + imь = novyimь > nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Slovenščina je ohranila lepo staro stanje, spremembo imamo v rodilniku -EGO> -EGA, kar je južnoslovanski razvoj.

2 komentarja:

Jaio pravi ...

Simpri un grum interessant di leiti. Cul polac ch'o cjacari, o no varès di vê dificoltât di fâmi capî in sloven, une vôlte ch'o ai memorizât chês difarencis, a si và indenant svuelts.Invesit cul rùs, o ai un tic plui di dificoltâts.

Janez Erat pravi ...

Si al è propit cussì il polac une lenghe che mi plâs un grum al è vonde dongje al sloven, l’acent su la penultime il mût di fevelâ, tal rus invezit si cjatin ancje influencis des lenghis uralichis cussì il rus nol dopre il verp ausiliâr “imeti, mieć” “vê”.

Furl : o ai une sûr
Rus: U menja jest' sestra (= liter: ca di me and'è une sûr)
Polac: Mam siostrę
Sloven: imam sestro

Costruzion ural-altaiche cun »and'è« :

Furl : o ai une sûr

Rus: U menja jest' sestra (= liter: ca di me and'è une sûr)

Ongjarês: Nekem van egy nővérem (=liter par me and'è une mê sûr)