la lenghe furlane e slovene furlanski in slovenski jezik

Il piçul peç di Nadâl / božična jelka

2008-05-15T12:17:00.001+01:00

Îr mi soi domandât: il supermarket SPAR isal austriac o todesc?
I austriacs a disin che SPAR al è nestri, austriac, il nestri supermarket tipic che si cjate ancje in ogni paîs austriac, une scuasi omnipresince austriache di “SPAR”, clâr ducj a crodin che il non SPAR al divignedi di “sparagnâ” tant che la peraule furlane “spar-agnâ” o la taliane “ri-spar-miare” in Slovenie la int e dopre ancje la peraule “šparati« ancje i cravuats a doprin cheste peraule, ancje se inte lenghe uficiâl o vin butât fûr dutis lis peraulis di divignince todescje e cussì o doprìn “štediti” o “varčevati” al puest di chê todescje.
Però..SPAR nol è ni austriac ni todesc, al è - o almancul lu jere - neerlandês.
E “SPAR” e je une peraule neerlandese!
SPAR al vûl dî “peç” par neerlandês, in Italie o vin la variant cul articul “DE SPAR”, par furlan alore
“il peç”, alore “de spar” al è un vocabul neerlandês, ce biel, e cumò o capìs dut, ancje parcè a doprin chest piçul peç di Nadâl tant che logo.

božična jelka

Včeraj sem se, bolje smo se spraševali, ali je trgovina SPAR avstrijska ali nemška, vsaj genetsko gledano po poreklu?
Avstrijci trdijo, da je SPAR njihov, avstrijski, prava domača trgovina, ki jo najdeš res tudi v najmanjšem avstrijskem kraju, prav tako so prepričani, kot sem bil to tudi jaz do včeraj, da ime “SPAR” jasno izhaja iz nemškega “sparen” ali naš pogovorni “šparati«, ali italijanski “ri-spar-miare”, pri Furlanih kot “spar-agnâ”.
Ampak temu ni tako..SPAR ni avstrijski ne nemški, je - ali vsaj je bil - nizozemski.
Dokaz je ime “SPAR”, ki po nizozemsko pomeni »jelka«, v Italiji imamo celo še izvorno različico z nizozemskim členom “DE SPAR”.
Lepo! Zdaj je tudi jasno odkod jim božična jelka v logotipu.

In Gjermanie e in Austrie si ricuarde la fin de Seconde vuere mondiâl / Spominjajo se konca druge svetovne vojne

2008-05-08T12:23:00.003+01:00

Vuê si ricuarde la fin de Seconde vuere mondiâl (in Europe) e ancje vuê, mi visi ben, za 28 agns indaûr a trasmeterin su la TV il funerâl di Tito.
O vevi seguît la cerimonie in Gjermanie cui vôi di frut, e cuntune cierte braure di frut di vê vût un president preseât ancje in Gjermanie, viodût che la cerimonie si trasmeteve su la TV in direte ancje in Gjermanie.
In chel timp o vevi dome 10 agns e o jeri a stâ a Berlin, che si cjatave in chel timp tal 1980 ancjemò in plene vuere frede. E in Gjermanie lu tratavin come aleât.

Spominjajo se konca druge svetovne vojne

Danes se spominjajo konca druge svetovne vojne (v Evropi) in prav tako danes, spominjam se dobro, pred 28 leti so prenašali po televizijo Titov pogreb.
Sledil sem oddaji z velikimi očmi in neko vrsto otroškega ponosa, kajti v Nemčiji so ceremonijo v živo na debelo in široko prenašali in hvalili.
Takrat mi je bilo komaj deset let in živeli smo v Berlinu, ki je bilo v tem času še sredi in sam središčna točka hladne vojne, in v Zahodni Nemčiji je veljal za zaveznika.

Peta učna ura / Cuinte lezion

2008-05-07T09:31:00.002+01:00

Spassizîrs ! Al va indenant pe sô strade il cors de lenghe slovene!

Mòja žèna píše tvòji žèni.
Kaj pa píše áli bólje rečèno zakáj ji pa píše.
Píše ji préko računálnika, dopisújeta se préko nékega fóruma.
Téga pa, kaj ji píše, ne vém, verjétno se pritožúje čez tèbe.
Čez mène?
Sevéda, čéz tèbe, saj te nikòli ni domà.
Rés jè, móram jo vprášati, kaj jo móti.
Hóčeš, nóčeš, móraš!

Besede:
moja // poss. pron. fem. di MOJ »gno«
žena, -e (fem.) femine // moja žena – la mê femine
piše // 3. sg. pres. di PISATI
SG pišem, pišeš, piše
DU piševa, pišeta, pišeta
PL pišemo, pišete, pišejo

tvoji // datîf sg. fem. di TVOJ »to«; tvoja žena – la tô femine
ženi // datîf sg. di ŽENA
kaj (pron. interog.) »ce ?«
pa (con.) »e«
ali (con.) o, opûr
bolje (av.) miôr
rečeno (part. pass. neutr.) di REČI »dî«
zakaj (pron. inter.) parcè
ji // pron. pers. datîf sg. di ONA »jê«
preko (prep.) a traviers di, cul jutori di, par mieç di, vie par; stradilà
preko računalnika = par mieç di un calcoladôr
računalnika // gjenitîf sg. di RAČUNALNIK, -a (masc) ordenadôr
I slovens no doprin la peraule inglese »computer«, si dopre dome »računalnik« che al diven dal verp RAČUNATI »calcolâ“, alore il računalnik al è un „calcoladôr”

dopisujeta se // rifless. 2. duâl di DOPISOVATI SE »scrivisi«
nekega // gjen. sg. masc di NEKI »cualchi«
foruma // gjen. sg. masc di FORUM »forum«, ancje SPLETNI FORUM »internet forum«

tega // gjen. sg. masc di TO »chest«
kaj (pron. rel.) ce
vem // 1. sg. pres. di VEDETI »savê“
SG vem, veš, ve
DU veva, vesta, vesta
PL vemo, veste, vedo (vejo)

verjetno (av.) salacor, forsit
se pritožuje // 3. sg. rifl. di PRITOŽEVATI SE »lamentâsi, lagnâsi”
čez (prep. + gjen.) sore di
tebe // gjen. sg. pers. pron. di TI »tu«
pritožuje se čez tebe = si lagne di te
mene // gjen. sg. pers. pron. di JAZ »jo«
Čez mene? = di me?
seveda (av.) sì, pardabon
čez tebe = di te (lagnâsi)
saj (con.) = viodût che, dât che
te = TEBE (forme atone)
nikoli (av.) mai
ni // chi al significhe »no'nd è«
doma (av.) in cjase, a cjase

res (av.) vêr
res je = al è vêr
moram // 1. Sg. di MORATI »vê di, scugnî«
jo // acus. sg. fem. di ONA »jê«
vprašati – domandâ
moti // 3.sg. pres. di MOTITI »conturbâ, discomodâ, disturbâ«
hočeš// 2. sg pres. di HOTETI »volê«
nočeš // 2. sg pres. di NE HOTETI »no volê«
moraš // 2. sg pres. di MORATI »volê«

SLOVNICA

Il verp NE BITI e la tierce persone »NI«

NE BITI
SG nisem, nisi, ni = no soi, no tu sês, nol è
DU nisva, nista, nista = (dôs personis) no sin, no sês, no son
PL nismo, niste, niso = no sin, no sês, no son

»ni« al diven di < NE »no« + JE »è, je« e je la tierce persone dal verp »NE BITI« = no jessi

1) »NI« si dopre di une bande tant che »non est« »nol è« semplicementri tal sens regolâr tant che la tierce persone dal verp »NE BITI« no jessi, ancje se il furlan nol cognòs il verp »no jessi« tant che forme sintetiche.
p.e.
ni lep »nol è biel«
ni močan »nol è fuart“
ni velik, je majhen “nol è grant, al è piçul”
ni Furlan, je Slovenec “nol è furlan, al è sloven”
ni bil on, bila je ona »nol jere lui, e jere jê«

2) Di chê altre bande NI si dopre tal sens di
»nol è chi« »nol esist« nol è presint« »no'nd è«, ma a voltis si pues voltâle cu la peraule »nuie«
p.e.
»te ni« o »ni te« = »tu no tu sês presint«
Il furlan nol cognòs une peraule corispuindinte pe peraule slovene »NI«.
Si cjate peraulis corispuindintis tes lenghis dal grup ural-altaic, tal turk »yok« o tal ongjarês »nincs, nincsen«

ni dela, ni denarja =
turc »iş yok, para yok« =
ongj. »nincsen munka, nincsen pénz«
= nuie lavôr, nuie bêçs

Ni bilo denarja = ongj. pénz nem volt. = bêçs no ‘nd’ jerin

Dopo “ni” si dopre il gjenitîf (il gjenitîf slâf dai frasis negativis, si jerial visât cualchidun?)
Ni razloga = no 'nd è parcè // razlog = il parcè

Compagn al BITI – NE BITI o vin ancje HOTETI – NE HOTETI e IMETI – NE IMETI

HOTETI »volê“ –
tant che la classe II - ETI
SG jaz hočem, ti hočeš, on hoče
DU midva hočeva, vidva hočeta, onadva hočeta
PL mi hočemo, vi hočete, oni hočejo

NE HOTETI »no volê“
Al puest dal h- si met n-.
nočem al diven di ne-hóčem, la vocâl toniche -ó- si manten, tal serp-cravuat invezit, ma ancje in Slovenie, si manten la vocâl –e- de negazion ne »hoću–neću« (viers sloven hočem-nočem).

SG jaz nočem, ti nočeš, on noče
DU midva nočeva, vidva nočeta, onadva nočeta
PL mi nočemo, vi nočete, oni nočejo

L'ûs
HOTETI/ NE HOTETI al significhe no dome »volê“, ma ancje „bramâ, vê iniment, pretindi”

Esecizi
Nočem več! (več = plui)
Ali nočeš velikega medveda, bi majhnega? (medved = ors; bi = vûstu)
Nočemo biti sužnji, hočemo več denarja! (suženj – sclâf, več denarja = plui bêçs)
Hočemo več vrst burekov! (vrsta – specie; burek – burek specialitât balcaniche che si mangje ancje in Slovenie)
Zakaj pa nočeš? (zakaj – parcè, pa – e)
Kaj hočeš?
Nočem peti! (peti = cjantâ)

Il verp ausiliâr IMÉTI »vê«
Tant che la classe -ATI

SG jaz imám, ti imáš, on imá
DU midva imáva, vidva imáta, onadva imáta
PL mi imámo, vi imáte, oni imájo

Te lenghe fevelade la vocâl i- nol ven pronunciât, alore dome: mam, maš, ma ev.i.
Interessant, ancje tal polac, cec e slovac o vin:
p.e. par cec:
já, mám. ty, máš. on/ona/ono, má
my, máme. vy, máte. oni/ony/ona, mají
o par polac
mam / masz / ma
mamy / macie / mają.

NE IMÉTI »no vê«
Te forme negative si met l’acent tonic su la prime vocâl
Ne + imám : nímam

Ancje chi si manten tal serp-cravuat la vocâl –e- de negazion ne »ímam - nèmam« (viers sloven imám - nímam).

SG jaz nímam, ti nímaš, on níma
DU midva nímava, vidva nímata, onadva nímata
PL mi nímamo, vi nímate, oni nímajo

Esercizi
Nimam denarja. Nimaš časa. Nima žena.
Nimava toliko denarja. (toliko = tant)
Vidva tudi nimata volje. (volja = voie)
Onadva nimata otrok. (otrok = frut)
Mi nimamo nič proti. ( imeti proti = vê cuintri)
Nimajo te besede, imajo drugo. (beseda = peraule)

Magyar Nyelv Múzeuma

2008-05-05T14:45:00.001+01:00

Il Museu de lenghe ongjarese / Muzej madžarskega jezika

La setemane passade al è nassût a Széphalom il prin museu de lenghe ongjarese.
Strasordinari, si trate dal prin museu tal mont dedicât ad in plen a une robe bessole ae lenghe di un popul - almancul crodint a ce che o leievi sui zornâi ongjârs.
A vuelin meti in esposizion la lenghe ongjare intun mût inovatîf e interatîf, cun zûcs, melodiis p.e. cuntune vôs che e presente ducj i dialets e varietâts ongjaresis.
Al è biel dedicâ un museu ae storie e ae situazion atuâl di une lenghe vive, ative tant che la ongjare in ogni câs miôr che no fâ sù un mausoleu par conservâ lis ultimis peraulis di une lenghe muarte.
Mi no mi plasin masse i museus, ancje se la mê femine e je la fie di un inomenât museolic ongjâr, si pues dî che jê e je scuasit cressude intun museu.
Ma salacor une idee biele di cjoli sù par esempli in Friûl si podarès fâ sù un museu de lenghe furlane o ancjemò miôr des lenghis di Friûl, tantis varietâts diferentis, impinions, al coventarès une grande cjasone par meti dentri dut. E no pal ultin tal forest e la plui part dai turiscj che a passin ogni an par Udin e Lignan no àn mai sintût une peraule furlane o de esistence de diviersitât lenghistiche in Friûl.

Muzej madžarskega jezika / Magyar Nyelv Múzeuma

Pretekli teden so odprli v Széphalomu prvi muzej madžarskega jezika. Zanimivo, ker naj bi to bil edini muzej na svetu posvečen nekemu nacionalnemu jeziku – vsaj tako oglašujejo svoj projekt Madžari.
Predstavili naj bi tam madžarski jezik na interaktivni način, z igrami, glasbo, in z glasovi, ki govorijo v različnih madžarskih narečij.
Lepa zamisel torej ta muzej živega jezika, čeprav meni muzeji ne ugajajo preveč, tudi če je žena iz muzejske družine, kjer so dobesedno v muzeju odraščali.
Dobra zamisel tudi za druge, posebno za furlansko mnogojezičnost (znanje in redna raba mnogo jezikov), furlanska narečja, benečansko, slovenske in nemške variante, da bi to vse pod eno streho spravili, bi rabili vsekakor večjo bajto kot Madžari.
Tako bi za mnogojezičnost tudi zvedeli turisti, ki čeprav v trumah, predvsem Avstrijci, hodijo na furlansko obalo (Lignano itd.), niso nikoli slišali za tamkajšnjo stvarnost.

fieste dai lavoradôrs / praznik dela

2008-05-01T20:17:00.005+01:00

In Americhe no fiestezin la fieste dai lavoradôrs, ancje se a jerin propit lôr che le àn cjatât fûr,
a Philadelphia e Chicago al Prin di Mai tal 1886 cuant che i lavoradôrs e manoâi a vevin decidût di lavorâ al puest di dîs oris „dome” vot. Si sin fermâts mi pâr, ancje vuê la plui part di nô, almancul in Europe, o „mangjìn” ogni dì chês vot oris o di plui.
Ma no covential un gnûf „Chicago”. p.e. lavorâ a puest di vot dome sîs oris?
Par mancjance di timp o lavorìn ancje tal timp libar, tant che jo vuê tant che manoâl e gno fi come muradôr.

praznik dela

V Ameriki ne praznujejo delavskega praznika, čeprav so bili ravno oni tisti, ki so ga iznašli,
v Filadelfiji in v Čikagu, ko so se prvega maja leta 1886 odločili, da bodo namesto 10 ur delali „samo” še osem.
Škoda res, da smo se na tej točki ustavili, še danes smo pri tistih osmih urah, vsaj v Evropi.
Mar ne potrebujemo kakšnega novega Čikaga, recimo namesto osmih samo še šest?
Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, se dela tudi na današnji dan, jaz kot curakar, sine pa kot mojster.

la mari dal nastri adesîf / mati lepilnega traku

2008-04-27T15:21:00.001+01:00

Lis peraulis plui vieris si dismentein, ma si dismentein ancje peraulis gnovis apene nassudis, a son des peraulis di mode dispès condanadis a murî. A vegnin dopradis une vore, e dopo semplicementri nissun si vise plui di lôr, intun lamp cence un parcè.
Plui o mancul chel istès al vâl ancje pes lenghis.
In ogni lenghe o podìn cjatâ chestis peraulis di mode o "gnûfs" comuns.
Il plui cognossût non doprât ancje tant che non comun al è il non che al diven dal non "Coca Cola" o cun altris peraulis dal concret al comun:
furl. "cola"
todesc: Cola
sloven: kola
ongjarês: kóla.
Tal ongjarês si cjate a bande dal non „kóla” ancje il verp „kólázni” che al vûl dî „bevi cola” e ancjemò il non „kólázás” „la azion, il bevi cola, trincade, scolade”

Mi vegnin iniment ancjemò altris esemplis slovenis:
gilera > džilera 'moto'
Radenska > radenska 'aghe minerâl´
Sellotape > salotejp 'nastri adesîf'
Gedore > gedore fpl „imprescj”
Proja > proja „cafè cence cafeine”
Michelin > mišelinka „gome”
Rama > sloven, ongjarês 'ogni gjenar di margarin'
Nescafé > ongjarês neszkávé „istant cafè“

In ogni paîs o vin un non speciâl par „nastri adesîf”, i slovens a disin „salotejp” dal non Sellotape, i todesc „Tesa film” de dite todescje „Tesa”, il non al diven dal non de segretarie Elsa Tesmer (Te + sa), e fo pardabon propit jê la mari dal nastri adesîf.
In Austrie a doprin il prodot de dite „Tesa”, però mi àn dit (rispuindût par jessi precîs la setemane passade sul gno puest di vore dopo che o ai dit a une mê coleghe che mi covente il „Tesa-film”) „Noaltris in Austrie o doprin e cognossin dome il non „Tixo”, nô no disìn mai „Tesa”!”
Alore in Austrie „Tixo” il non dal prodot „Tixo” di une dite vienese.
La dite austriache no esist plui, cussì i austriacs a scuegnin doprâ la TESA todescje, però a doprin indevant il non vieri „Tixo”, simpri difindint il so jessi „austriac”.

mati lepilnega traku

Stare besede gredo v pozabo, to velja tudi za nove, komaj nastale, modni pojavi s kratko življenjsko dobo. Rabijo se pa vendar pogosto, kasneje se jih pa ne spomni več nihče, pač kot pri modi.
Enako velja za jezike nasploh.
Vsak jezik pozna modne besede ali nova obča imena.
Najbolj znan primer je ime izveden iz imena "Coca Cola" ali drugače iz konkretnega v splošno:
Furl. "cola", nemško: Cola, slovensko: kola, madžarsko kóla.
Madžari očitno radi pijejo kolo, poleg imena „kóla” imajo glagol „kólázni” „piti kolo” in samostalnik iz glagola „kólázás” „pitje kole” neko vrste pijančevanje s kolo.

Še nekaj slovenskih primerov:
gilera > džilera 'motor'
Radenska > radenska 'mineralna voda´
Sellotape > salotejp 'lepilni trak'
Gedore > gedore fpl „orodje”
Proja > proja „žitna kava”
Michelin > mišelinka „guma”
Rama > sloven, ongjarês 'margarina'
Nescafé > madž. neszkávé „instant kava“

Vsaka država ima svojo posebno ime za „lepilni trak”, Slovenci pravijo „salotejp” iz imena britanskega podjetja „Sellotape”, Nemci imajo „Tesa film” iz imena podjetja „Tesa”, točneje ime izhaja iz imena tajnice podjetja „Elsa Tesmer” (Te + sa), ona naj bi bila prava mati lepilnega traku.
V Avstriji ni čisto tako, uporabljajo izdelek podjetja „Tesa”, ampak rekli so mi ravno prejšnji teden v službi, ko sem spraševal za „Tesafilm”: „Pri nas v Avstriji poznamo samo „Tixo”, pri nas se reče „Tixo”, tako in ne drugače!
Tixo je ime izdelka nekega dunajskega podjetja.
Avstrijskega podjetja ni več, tako da danes na avstrijskih pisalnih mizah, tako tudi pri nas v službi uporabljamo samo nemško TESO, čeprav še naprej pravijo „Tixo”, kajti Avstrijci se vedno na veliko trudijo imeti nekaj svojega.

Done Jakue bidea

2008-04-23T09:13:00.006+01:00

Kaixo! I miei gjenitôrs che al moment a stan fasint a pît il “Done Jakue bidea” o il Troi di Santiago – compliments! - mi àn mandât i prins fotos. Lâ a pît e je une biele robe!
Te foto mê mame e altris pelegrins – e parsore une grande scrite, chê uficiâl dal lûc “Saint-Jean-Pied-de-Port” e une scrite plui piçule stampade in letaris maiusculis neris “Donibane Garazi”.
Ce isal chest “Donibane Garazi”?
»Garazi«, une “garage”?
No!
O vin un esempli de realtât semiuficiâl monolengâl intal Euskal Herria francês, un cartel e une scrite basche fate a man.

Te Vichipedie basche si lei:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Ce che al scugnarès jessi:
Donibane Garazi al è il cjâf-lûc de Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), dulà che si cjate il Troi di Santiago (il pont di partence dal Troi).

Lis peraulis:
buru = cjâf
hiri = citât
hiriburua = cjâf-lûc: (hiri + buru = citât-cjâf)
Donejakue Bidean = Troi di Santiago

done = sant
bide = troi

Kokatu = cjatâsi (lûc)

E ancjemò dôs peraulis:
hitz = peraule
hitz egin = fevelâ

Il euskara -magari cussì- no no lu capìs, ma il Troi lu fasarès vulintîr, al è biel lâ a pît!

Done Jakue bidea ali Jakobova pot

Kaixo! Moji starši, ki ravno pešačijo v Santiago po Jakobovi poti ali po baskovsko “Done Jakue bidea” – čestitke za podvig! – so mi poslali prve slike. Peš po pešadijsko na dolge razdalje je res zavidanja vredno!
Na sliki mami in v ozadju očitno neki drugi naključni romarji, menda jih je veliko, - zgoraj pa napis, uradni francoski kraja “Saint-Jean-Pied-de-Port” in spodaj neki manjši ročno tiskani napis s črnimi črkami “Donibane Garazi”, če prav vidim?
Kaj bo to?
Garazi? Neka garaža?
Ne!
Gre za poluradno “enojezično” resničnost v deželi Euskal Herria, majni napisek “Donibane Garazi” je ime kraja v baskovščini, pri tem “Done” ustreza francoskemu “Saint”.
V baskovski Wikipediji piše:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Kar bi moralo biti:
Donibane Garazi je glavno mesto pokrajine Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), kjer se nahaja tudi Jakobova pot (oziroma njena izhodiščna točka).

Baskovske besede:
buru (anat.) glava
hiri - mesto
hiriburua – glavno mesto
Donejakue Bidean = Jakobova pot

done = sveti
bide = pot

Kokatu = nahajti se (krajevno)

hitz = beseda
hitz egin = govoriti

Baskovščine ne razumem žal, ampak Pot bi pa prehodil z veseljem, peš seveda!

Stalin. Une biografie politiche / Stalin- politična biografija

2008-04-21T09:37:00.007+01:00

te foto: la version ongjarese

Fevelant di politiche..se o vês voie di lei alc, alc di util, e infin imparâ alc, us racomandi il libri
„Stalin. Une biografie politiche” di Isaac Deutscher (par sloven „Stalin- politična biografija”
par talian Stalin. Una biografia politica).
O lei la version ongjarese „Sztálin”, ma infin ancje la taliane e va ben (la version furlane si doprarà – di sigûr - tes scuelis furlanis..une dì..)
L'autôr Deutscher polac-ebreu trotzkist al à scrite la plui interessante e innomenade biografie di Stalin, al è un lavôr standard, ma soredut si lei tant che un zâl.
Nol è dome une biografie di Stalin, ma ancje la biografie dal montafin dal socialisim di stamp sovietic, ma ancje chel jugoslâf. Si pues dî che Stalin al jere un prodot dal zarisim, lui stes „zar” a cjâf dal moviment cuintrizaristic. Stalin al jere cressût cu la ideologjie dal zarisim, cul centralisim e il podê cence limits, di piçul sot la influence des organizazions de glesie ortodosse e dopo la sô prime ativitât politiche plui voltis in preson in Sibirie di dulà al rivave adore a scjampâ plui che une volte, dome agns dopo al jere lui chel che al mandave la int in Sibirie.
Il so pseudonim „Stalin” al diven dal todesc „Stahl” „açâl”. Te ideologjie dal „Stalinisim” „l´açâl” al jere plui impuartant che no il pan, milions a muririn di fan, soredut in Ucraine.

Stalin- politična biografija

Ko se že pogovarjamo o politiki..če bi rad kaj prebrali, kaj uporabnega, in se obenem še kaj naučili, vam priporočam knjigo „Stalin- politična biografija” od Isaaca Deutscherja.
Jaz berem madžarsko verzijo „Sztálin”.
Pisec Deutscher Poljak, Jud po prepričanju trockist je napisal najbolj zanimivo in najbolj znano biografijo Stalina, gre za standardno delo, ki se bere kot dobra kriminalka.
V bistvu ni samo Stalinova biografija, je biografija sovjetskega socializma, v marsičem tudi jugoslovanskega. Stalin je bil kot produkt carizma sam car na čelu proticarističnega gibanja.
Stalin je odraščal s caristično ideologiji pod vplivom pravoslavne cerkve, po prvi politični aktivnosti je bil večkrat poslan kazensko v Sibirijo, od koder je tudi večkrat pobegnil, nekaj let zatem, je bil on ta, ki je pošiljal ljudi v Sibirijo.
Njegov nadevek „Stalin” pride iz nemščine od besede „Stahl” „jeklo”. V stalinistični ideologiji je bilo jeklo pomembnejše od kruha, milijoni so umrli od lakote, predvsem v Ukrajini.

l’inovâl dal „dnevnik" / dnevnik praznuje

2008-04-17T13:11:00.001+01:00

In chescj dîs al vignive memoreât l’inovâl dal „dnevnik“ Gjornâl televisîf sloven “40 agns dal gjornâl sloven” (e propit cjalant il »dnevnik« îr l’altri mi si è rot il televisôr!)
O vês induvinât o vuei dî alc su la impuartance di vê un Gjornâl televisîf in marilenghe o tal câs sloven in lenghe mari, anzit al è une chistion clâf: mediis e scuele.
O ai let za plui che une volte che la Rai no fâs vonde e di fat o vin za un gjornalut furlan su Telefriuli e su la radio.
Interessant il »dnevnik« sloven al nassè dome dopo il 1968 dopo agns di bataie su la relazion Lubiane – Beograd. Beograd/Belgrât, il nestri vieri cjâf lûc, nol voleve nancje sintî une peraule de idee dal dnevnik sloven, a jerin dal dut cuintri e jessi cuintri intun sisteme totalitari al vûl dî cjatâsi denant di puartis sieradis – nuie ce fâ!
Ce che o vuei dî al è che ancje intun sisteme totalitari si pues vê e rivâ adore se la int e à une idee clare ce che e vûl, cussì p.e. tal comunisim ongjâr si fiesteze Nadâl, in Polonie si lave in glesie e.v.i.
La identitât, la lenghe tes scuelis, dut al dipint dome de int, e no je colpe de RAI o di un guvier centralistic, di une leç o altri se alc nol è jentrât dal dut in vore.

dnevnik praznuje

V teh dneh so se spomnili obletnice prvega slovenskega dnevnika“slovenski dnevnik praznuje 40 let«. (Meni se pa je ravno na ta dan med dnevnikom televizor pokvaril!)
Uganili ste, omeniti sem hotel, zakaj je pomembno imeti dnevnik v svojem jeziku, v slovenščini ali v furlanščini. Gre za ključno vprašanje: medije in šola.
Bral sem že dosti o tem, da italijanska RAI (v Furlaniji) ne naredi dovolj, res je kratke novice v furlanščini imamo samo na programu Telefriuli tu pa tam na radiu.
Zanimivo je, da smo dobili slovenski dnevnik šele po letu 1968 po letih, ko so se dajali na relaciji Ljubljana – Beograd. Beograd menda ni bil preveč zagret, in v takratnem sistemu ni šlo nič brez naše stare prestolnice.
Kar mislim reči, dá se marsikaj doseči tudi v totalitarnih sistemih, če je narod za, tako so npr. Madžari tudi v komunizmu praznovali Božič, Poljaki pa pridno maševali.
Vroča vprašanja, aktualna sedaj v Furlaniji, tudi če so volitve mimo, okoli identite, jezik v šole, vse to zavisi od ljudi in ne od nekih organizacij RAI ali centralističnih vlad, zakonov.

la ploie / dež

2008-04-14T15:01:00.002+01:00

In chescj dîs mi bat cuintri i atacs dai polins, pe prime volte propit trê agns indaûr cuant che mi soi stramudât in Austrie. Gambiât il puest, l'aiar o il stîl di vite, la mê etât no lu sai.
Cumò ogni an in cheste stagjon plen di polins o soi simpri in spiete de ploie, semplicementri parce che cuant che al plôf a'nd è mancul polins. Nol è clâr dal dut, gjenetiche, alimentazion, ma al è sigûr che lis alergjiis a cressin dal continui, la tindince e dipint in ogni câs de cressite dal incuinament – ancje ca di nô, plui grâf ancjemò la situazion tal nord de Italie.
Chei - tant che jo - che a patissin di alergjiis a àn alc in comun cu la mitologjie dai zingars, a ducj i doi ur plâs cuant che al plôf.

V teh dneh se dajem s cvetnim prahom in senenim nahodom, prvič me je napadel pred tremi leti, takorekoč s spremembo okolja. Kaj je vzrok ne vem, novo okolje, način življenja ali starost, ne vem.
Kot vsako leto v tem času čakam dež, dežja pa nič, preprosto ko dežuje je manj prahu.
Ni povsem znano, ali so krivi geni, prehrana, dokazano je, da je alergije vedno več in da je to povezano z onesnaženjem zraka.
Oni, ki jih srbi in se praskajo, da bi se znebili prahu, imajo nekaj skupnega s cigansko mitologijo, združuje radost kadar dežuje.

Cualuncuiscj / Kvalunkvisti

2008-04-08T12:41:00.002+01:00

Dât che in Friûl ducj si cjatin te campagne eletorâl, mi ven iniment il discors di Eliseu tal romanç Prime di Sere. Eliseu al cjale lis robis di lontan, no si interesse masse de politiche, la int e cjape fûc daurman, chei altris però lu acusin di cualuncuisim.
Plui o mancul al è chel il gno mût di pensâ, di une bande la vite di bintar, di migrant (no dopri la peraule emigrant, parcè che emigrant al vûl dî lâ fûr, saludâ par simpri evi.) cence jessi masse leât a un paîs, ancje se mi môf plui o mancul dome dentri lis frontieris dal imperi Austro-Ongjarês, dentri di un teritori ristret, parcè no lâ a Canada, Americhe, Argjentine, Australie..?,
Al permet di no jessi masse dentri e di stâ lontan de politiche concrete e atuâl, di chê altre bande il cualuncuisim nol va ben!
In Austrie 14.5% de popolazion e je cence dirit di votâ, ducj i cualuncuiscj e no-cualuncuiscj che no àn la citadinance austriache.
Jo tant che cualuncuist cence la citadinance o darès il vôt ae catalanizazioniscj.

Kvalunkvisti

Glede na to, da so v tem času v Furlaniji vsi poglobljeni v predvolilni boj, sem se spomnil pogovora iz furlanskega romana »Prime di Sere«. Eliseu, heroj romana, ki se po 27 letih ječe vrača v domači kraj, gleda na vse iz distance, ne zanima ga preveč, kaj se dogaja okoli njega, sploh pa ne politika, ki ljudem zavre kri, njega pa obtožujejo kvalunkvizma (antipolitično in cinično razmišljanje).
Več ali manj je to tudi moj način mišljenja, po eni strani nomadska svoboda (ne emigranta ali izseljenca, kjer to pomeni, da se pomika od svojega središča na neznano kam), čeprav se v mojem primeru pomikam na dokaj omejenem terenu, kajti lahko bi šel malo v Ameriko, Kanado, Australijo, ne, držim se nekako nehoté znotraj meja bivše Avstro-Ogrske.

To seveda dovoljuje, da človek ni preveč vpleten v konkretno in aktualno politiko, res je tudi, da kvalunkvizem sam po sebi ni v redu.
V Avstriji 14.5% prebivalstva nima volilne pravice vsi kvalunkvisti in nekvalunkvisti brez državljanstva.

Farkasgyepű / Wirtshäuzl’

2008-04-06T21:16:00.003+01:00

Ca us met une foto di un cartel bilengâl ongjarês - todesc interessant. Il cartel si cjate a Farkasgyepű un piçul borc di minorance todescje a sud de citât Pápa. A disin che li si pues respirâ l’aiar plui net in Ongjarie, za al mitic re Mátyás, i slovens lu clamin „kralj Matjaž«, i plaseve a lâ chenti a cjace. Ae fin de Seconde Vuere Mondiâl al jere chenti il cjâflûc dal regjim fassist “Nyilas”, tal 1944 in scjampe de Armade Rosse.
Interessant al è il non, il non ongjarês Farkasgyepű al diven di „farkas” = lôf e „gyepű” = cjarande, busse. Une volte a jerin masse lôfs ator, e cussì si veve dibisugne di „cjarandis“.
Il non todesc „Wirtshäuzl’” invezit nol fevele di lôfs, al significhe „piçule ostarie”. A mi mi plâs chest non tal dialet bavarês, ancje parce che al è scrit intune grafie todesc-ongjarese. La popolazion todescje a Wirtshäuzl’ no fevele plui il todesc, discomparîts ancje i lôfs, scjampât ancje il regjim fassist, passade ancje la Armade Rosse, al reste dome il non e l’aiar net.
Alore al è ben vê un cartel bilengâl. – se no altri

Danes bi predstavil sliko zanimive dvojezične krajevne table madžarsko-nemške. Tabla se nahaja v kraju Farkasgyepű, majhni vasici, kjer že od nekdaj prebiva nemška manjšina južno od mesta Pápa. Pravijo, da imajo najčistejši zrak na Madžarskem, že naš slavni kralj Matjaž (po madžarsko Mátyás) je prav tu najraje hodil na rekreacijo, na lov. Na koncu druge svetovne vojne je bilo tu tudi glavno mesto fašističnega režima “Nyilas” na Madžarskem, ki se je moral sem umakniti pred Rdečo Armado.
Zanimivo se mi zdi ime, madžarsko Farkasgyepű je sestavljeno iz „farkas” = volk in „gyepű” = živa meja, ograja. Torej nekoč so se tu naokoli spotikali volkovi, in zato so potrebovali te omenjene „žive” ograje.
Nemško ime „Wirtshäuzl’” ne priča o volkovih, pomeni nekako ljubkovalno le „gostilnica”. Prvič mi je všeč narečno bavarska oblika, še bolj pa zato, ker je pisano v neki madžarsko-nemški pisavi. Nemško prebivalstvo Wirtshäuzl’a ali gostilnice ne govori več nemško, izginili so tudi volkovi, pobegnil tudi fašistični režim in mimo je šla tudi Rdeča Armada, ostalo je le še ime in čist zrak.
Torej ni niti tako slabo imeti dvojezično krajevno tablo (drugače se ne bi bil tu ustavil).

Il soreli ucrain / ukrajinsko sonce

2008-04-02T09:48:00.003+01:00

Fin îr o ai pensât che »o sole mio« al vûl dî »oh sole mio« o »oh soreli gno« o »oh moje sonce«, ce razze di ignorant che o soi il »o« al è l'articul napoletan chel istès tant che tal portughês »o meu amor« = il gno amôr.
Ma no soi dibessôl:
une pagjine taliane e scrîf p.e.:
Se un tempo "Oh sole mio" era la canzone simbolo d'Italia oggi sembra destinata a altre latitudini. considerando l'intraprendenza degli altri paesi europei dovremmo iniziare a cantarla in tedesco... "Oh meine sonne!".
Un altri al scrîf:
“I'm Italian so I can answer perfectly.
Oh sole mio = oh my sun
Oh = exclamation ; sole = sun ; mio = my
The song is in the Naple dialect but this phrase is just Italian.
CAREFUL: only = not sole, in this case.”

Agns indaûr tal 92 o jeri a Debrecen in Ongjarie adun cun students di dapardut, di Suedie, Australie, di Friûl (ancje une frute furlane che si interessave une vore pal furlan!) e di Napul. Chei di Napul a jerin in trê, doi fantats e une frute e a fevelavin une strambe lenghe il napoletan. Jo simpri pront a imparâ alc di gnûf o volevi savê cemût si disial par napolitan chel o chest.
»Salvadûr«, un ors grant e gruès cuntun mieç chilo di gel sui cjavêi, mi spiegave che p.e. »o ca« al pues significâ un grum di robis, si dopre par scuasit dutis lis peraulis che a tachin cun “ca-“ »cazzo, capo, capisco...« e cussì si fevele par napoletan, almancul secont Salvadûr.

Che bella cosa na jurnata 'e sole,
n'aria serena doppo na tempesta!
Pe' ll'aria fresca pare gia' na festa...
Che bella cosa na jurnata 'e sole.

Ma n'atu sole
cchiu' bello, oi ne'.
'o sole mio
sta 'nfronte a te!

…

Però o ai let che chi si trate dal soreli dal Mâr Neri e no chel talian. Ise vere?

ukrajinsko sonce

Do včeraj (do pred nekaj dni) sem še mislil, da znana pesem »o sole mio« pomeni »oh sole mio« ali »oh moje sonce«, temu očitno ni tako »o« je tu neapeljski določni člen kot v portugalščini, npr. »o meu amor« = moja ljubezen.
Ampak nisem edini:
tako na neki italijanski eko-strani pišejo:
Se un tempo "Oh sole mio" era la canzone simbolo d'Italia oggi sembra destinata a altre latitudini. considerando l'intraprendenza degli altri paesi europei dovremmo iniziare a cantarla in tedesco... "Oh meine sonne!".
Nekdo drug:
“I'm Italian so I can answer perfectly.
Oh sole mio = oh my sun
Oh = exclamation ; sole = sun ; mio = my
The song is in the Naple dialect but this phrase is just Italian.
CAREFUL: only = not sole, in this case.”
Torej zares »perfectly« zgrešeno!

Leta nazaj 92 sem bil v madžarskem Debrecenu skupaj s študenti iz vsepovsod, med drugimi tudi iz Neaplja, takrat sem se srečal prvič z napolitanščino, ki se precej razlikuje od uradne toskanske italijanščine.
Razložili so mi bistvo tega jezika, izgovoriš le prvi zlog italijanske besede in rezultat je napolitanščina, tako pomeni »o ca'« vse živo od »cazzo, capo, capisco« itd.
Rečeš »o ca«, mogoče si koga užalil, mogočei ne, vidiš po reakciji.

'o sole mio

Che bella cosa na jurnata 'e sole,
n'aria serena doppo na tempesta!
Pe' ll'aria fresca pare gia' na festa...
Che bella cosa na jurnata 'e sole.

Ma n'atu sole
cchiu' bello, oi ne'.
'o sole mio
sta 'nfronte a te!

…

Pesnik je tu mislil na črnomorsko sonce in ne na italijansko, menda je spisal pesem v nekem ukrajinskem hotelu.

Gramatiche furlane 2006 / Furlanska slovnica 2006

2008-03-31T10:16:00.002+01:00

Agns indaûr – plui di dîs - jo adun cul gno infadiabil colaboradôr Prof. Dr. Superego o vin metût adun une gramaticute furlane scrite par sloven, agns dopo dal 2004-2006 simpri noaltris doi jo e il Dotôr nomenât o vin fat une seconde edizion, riviodude e ampliade seont la grafie normalizade.
La Rêt nus permet di dâ fûr a gratis cheste vore:
Us prei voaltris sienziâts e no sienziât, furlans, talians, slovens, di fâ coments, specialmentri ce che rivuarde i esemplis furlans.

si pues scjariâ achì (PDF 1 MB)

O ACHÌ

Furlanska slovnica 2006

Pred leti – več kot deset let je že – sem sestavil še v študentskih letih krajšo furlansko slovnico, desetletje kasneje v času 2004-2006 sem spisal razširjeno verzijo, ki je prilagojena uradnem pravopisu. Prosil bi za opazke.

torej poglejte tukaj (PDF 1 MB)

Velika Noč »La grande gnot«

2008-03-27T13:45:00.012+01:00

Te foto: Il tocari, la lenghe plui mitiche de famee indoeuropee, lenghe muarte de provincie cinese di Xinjiang, il Turkestan cinês, scuvierte al inizi dal secul passât. //
Na sliki: toharščina, najskrivnostnejši indoevropski jezik, mrtev jezik iz kitajskega Turkestana, odkrit na začetku 20. stoletja

Velika Noč »La grande gnot«

Tal sloven tant che inte grant part des lenghis slavis al puest dal non “Pasche" dal grêc. πάσχα dal ebrei „Pasah, Pesah“ “= transitus“,
si dopre la frase voltât par furlan »La grande gnot«:
sloven: Velika Noč
velik, -a, -o (adj) – grant
noč, -i (fem.) – gnot
par polac Wielkanoc dulà „noc“ al significhe „gnot“
par ucrain Великдень »velikden'«
di »velik« »grant« tant che tal sloven + den‘ „dì” tant che tal sloven “dan” (p.e. dober dan!)

Intun grant numar di câs tes lenghis slavis dal soreli a mont (cec, polac, slovac) o vin “-c” al puest dal “-č, -ć, -šč, -št” tal slâf sud-soreli jevât (sloven, serp, rus etc.):

Protoslâf *tj
slâf vieri *št
slâf vieri »noštь«, bulg. nošt, rus. noč', sloven noč
invezit par polac, cec »noc«
etimologjichementri compagn dal gr. nyx , lat. nox e furlan gnot ( not-, lat. noct-), viôt ancje lit. naktis, got. nahts (ing. night, tod. Nacht ), het. nekuz, vieri ir. nocht, alb. natë, tocari. A nokte

Tornant al teme, parcè disino »la grande gnot«?
A disin cussì daûr de tradizion greche, la tradizion greche e clame “la Sante setemane” Hê Hagia kai Megalê Hebdomas “La sante e grande setemane” in forme latine “hebdomada major”

Megalê -Velika Noč

V slovenščini in v mnogih drugih slovanskih jezikih se rabi namesto latinskega izraza »Pascha« iz gr. Πάσχα, vse iz hebr. ebrei „Pasah, Pesah“ “= prelaz“,
slovensko: Velika Noč
po polsko Wielkanoc
v Ukrajini pravijo Великдень »velikden'«
V zahodnoslovanskih jezikih (poljsko, češko, slovaško) imamo pogosto “c” namesto “-č, -ć, -šč, -št” v ostali južno-vzhodnoslovanski skupini (slovensko, srbsko, rusko itd.):

Cerkveno slovansko (Ciril Metod) »noštь«, bolg. nošt, rus. noč', sloven noč
Poljaki in Čehi imajo »noc«
(sorodno z gr. nyx , lat. nox, noctis in končno furlansko gnot (< not- < noct-),
Cf. lit. naktis, got. nahts (ang. night, nem. Nacht ), het. nekuz, stir. nocht, alb. natë, toh. A nokte

Zakaj pa pravijo »velika noč« ali »veliki dan«?
Sledijo grški tradiciji, ki imenujejo »Veliki teden ( VELIKI PETEK. VELIKA SOBOTA. VELIKA NOČ. VELIKONOČNI PONEDELJEK)« ”Hê Hagia kai Megalê Hebdomas “Sveti in Veliki teden” ali po latinsko “hebdomada major”.

La resurezion dai muarts / Vstajanje od mrtvih

2008-03-25T21:09:00.004+01:00

Ogni dì a muerin lenghis e ogni dì a nassin gnovis. Statistichementri a muerin plui che no a nassin, e di sigûr ancjemò di mancul lis lenghis resussitadis dai muarts.
La lenghe jugoslave e je une di chês primis, il jugoslâf al murì za timp indaûr, apene nassût. Un frut cun masse malatiis. Nassût tant che idee politiche, mai cumplide, fin dopo une agonie che e durave plui di dîs agns.
Isal resussitât dai muarts? Sì, a Viene. Di gnûf tornât de Ongjarie dopo Pasche, tal gno puest di vore a Viene, o lavi jù a meti fûr lis scovacis, ma denant de puarte sierade des scovacis un vieli (il responsabil pes scovacis!) mi diseve alc e dopo par serp-cravuat ancjemò “može, može« (=ok, va ben, ok., si pues). Dopo mi domandave se o feveli ancje par jugoslâf.
»O soi sloven.« »Ben, alore tu fevelis par jugoslâf.« »Da!«

Vstajanje od mrtvih

Vsak dan umirajo jeziki in novi nastajajo. Statistično gledano jih je več, ki izginejo, manj, ki se rodijo, in nekaj, še manj, ki umrejo in se spet rodijo.
Jugoslovanščina je ena, ki spada med prve, umrla je že pred časom, komaj potem ko so ji pomagali priti na svet. Otrok s preveč otroškimi bolezni. Rojen kot politični projekt, neuresničeni, končani po smrtnem boju, ki je trajal več kot deset let.
Je vstala od mrtvih? Je, na Dunaju!
Dobro nazaj iz Madžarske po Veliki Noči, sem se spet podal na delo na Dunaj. Tam sem moral najprej smeti odnesti, grem torej v klet, tam stoji pred zaklenjenimi vrati nek tip, ki me nekaj ogovarja (očitno odgovorni za smeti!), potem slišim samo nekaj po srbohrvaško “može, može”. Nato me vpraša, če govorim jugoslovansko. Da, sem pa Slovenec, torej.. “ »Fino, govoriš jugoslovansko«.

Četrta učna ura / Cuarte lezion

2008-03-18T15:27:00.010+01:00

Kaj vidiš? / Ce viodistu?

»Kaj vidiš?«

»Kaj vidiš?«
»Vidim veliko črno hišo.«
»Kdo stanuje v tej hiši?«
»V hiši stanuje moja teta Anica in njen pes Črt.«
»Poznam teto Anico. Videl sem jo včeraj v trgovini.«
»Kaj pa njenega psa, ga poznaš?«
»Ne, njenega psa Črta ne poznam.«
»Jaz ga poznam, je zelo velik in jé samo meso.«
»Torej ni vegetarianec.»
»Ne, ni vegetarianec in to tudi nikoli ne bo!«

Kaj vídiš?
Ce viodistu?

Vídim velíko črno híšo.
O viôt une grande cjase nere.

Kdo stanúje v tèj híši?
Cui isal a stâ in cheste cjase.

V híši stanúje mòja tèta Ánica in njén pes Črt.
In cheste cjase e je a stâ la mê agne Anute e il so cjan Črt.

Poznám tèto Ánico. Vídel sem jo včéraj v trgovíni.
Le cognòs la agne Anute. Le ai viodude îr in buteghe.

Kaj pa njénega psa, ga poznáš?
E il so cjan, lu cognossistu tu?

Ne, njénega psa Črta ne poznám.
No, il so cjan Črt no lu cognòs.

Jaz ga poznám, je zeló vèlik in jé samó mesó.
Jo lu cognòs, al è une vore grant e al mangje dome cjar.

Tórej ni vegetariánec.
Alore nol è vegjetarian.

Ne, ni vegetariánec in to tudi nikóli ne bo!
No, nol è vegjetarian e no lu sarà mai!

Besede

Kaj = ce
vidiš = viodis // di VIDETI (classe II) »viodi« :
vidim = (jo) o viôt // 1. SG di VIDETI
veliko = adiet. acus. fem. di VELIK »grant«
črno = adiet. acus. fem. di ČRN »neri«
hišo = acus. fem. di HIŠA »cjase« //
une peraule di divignince todescje, ce che al vûl dî che i nestris antenâts a vevin dôs speciis di cjase: “la cjase” todescje = HIŠA e la cjase tradizionâl di len KOČA che si dopre ancjemò vuê tal sens di cjase di len” e si dopre in Cravuazie e Serbie par ogni forme di cjase.

Kdó [gdo]= Cui?
stanúje // 3.sg di STANOVATI = jessi a stâ
v tej hiši = in cheste cjase
v = in
tèj // locatîf di TO »chest«
híši // locatîf di HIŠA »cjase«
mòja = mê // fem. di MOJ
teta, - e (fem.) =agne
in = e
njén // = il sô 3. sg fem. di MOJ
pes , psa (m) = cjan
Črt = non sloven
poznám // di POZNATI »cognossi«
tèto // acus. sg di TETA
Ánico // acus.sg di ANICA »Anute«
njénega //= »il so« acus. 3. sg fem. di MOJ
psa // gjen. sg di PES
Črta // gjen. sg di ČRT
vídel sem // »o ai viodût« 1.sg.passât compost
jo // »le« acus. fem. sg di ONA
včéraj – îr
trgovíni // loc. di TRGOVINA »negozi«
ga // »lu« acus. masc. sg. di ON
jé // 3.sg. di JESTI »mangjâ«
samo (av.) – dome
meso // acus. sg di MESO »cjar«
torej – alore, duncje
ni //«nol è« 3. sg. di NE BITI »no jessi«
vegetarianec, -nca (masc.) - vegjetarian.
nikoli (av.) - mai

SLOVNICA

tožilnik /l´acusatîf
Par esprimi alc a coventin dôs robis:
1- »subiet« cui? e
2- il verp »la azion, ce sucedial?«
e subit dopo il obiet »cui o ce? al è l´obiet(îf) de azion«

Tant che lu vevi za spiegât intes frasis negativis al puest dal acusatîf al ven doprât simpri il gjenitîf:

(Jo) o viôt l'arbul > no viôt l'arbul
Vidim drevo (nom.) > ne vidim drevesa (gjen.)

L´acusatîf sloven al rispuint plui o mancul a chês stessis domandis tant che l´acusatîf latin

Tip 1
CE? CUI?
VIDEO > video fratrem meum

Par sloven:
KAJ? KOGA?
VIDIM > vidim mojega brata
mojega brata = acus. di MOJ BRAT = frater meus = gno fradi

Tip 2
KAM ? - DULÀ ?
Eo Romam. = Grem v Rim. = O voi a Rome.
Grem v Ljubljano (acus. di Ljubljana)
Grem v Italijo (acus. di ITALIJA)
Grem v Francijo (acus. di FRANCIJA).

La concuardance dal ADIETÎF e NON
Tant che tal furlan l´adietîf e il pronon a concuardin tal gjenar, numar e câs con il non di riferiment:

bielis frutis

Nom. Pl: lepe deklice = bielis frutis

FRUTIS (+fem,pl) non di riferiment
>
concuardance (fem + pl)
> BIELIS adietîf (atribût)

DEKLIC (gjenitîf, fem., pl) > concuardance (gjenitîf, fem., pl) > LEPIH (gjen. fem pl di LEP – biel)
Gjen. pl: lepih deklic = di bielis frutis

Acus. sg: (vidim) lepega človeka = (o viôt) un biel omp

1) Acusatîf dai masculins (nons e adietîfs)

Tant che in dutis lis lenghis slavis ancje tal sloven, i masculins si dividin in
animâts (personis, nemâi evi.) e inanimâts (robis).

I . animâts
Personis, dut ce che al è vîf o ce che si vûl che al sedi vîf, pai fruts p.e. dut al è vîf e cussì lôr a doprin chest tip par ducj i nons:
bonsaj »bonsai« al pues jessi animât o inanimât in fin dut al dipint dal puint di viste de definizion dal prototip »jessi animât – vîf« che intal câs ideâl al vûl dî »jessi om«:

p.e.
prijatelj »amî«
konj »cjaval«

l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal gjenitîf:

Lis desinencis:

NONS
la desinence e je: - A

nominatîf JANEZ > acusatîf / gjenitîf JANEZA

prijatelj > prijatelja
Furlan > Furlana
Acus: vidim Furlana “o viôt il furlan”
Gjen: knjiga Furlana. “il libri dal furlan”

ADIETÎFS
la desinence: - EGA
nominative LEP “biel” > acusatîf / gjenitîf LEPEGA
dober “bon” > dobrega;
hiter “svelt” > hitrega;
velik “grant” > velikega;
redek “râr” > redkega;
furlanski “furlan” > furlanskega

Acus: vidim lepega Furlana “o viôt il biel furlan”
Gjen: knjiga lepega Furlana. “il libri dal biel furlan”

Acus: vidim velikega Furlana “o viôt il grant furlan”
Gjen: knjiga velikega Furlana. “il libri dal grant furlan”

Acus: vidim furlanskega Furlana “o viôt il furlan furlan(istic)”
Gjen: knjiga furlanskega Furlana. “il libri dal furlan furlan(istic)”

La declinazion dal non FURLAN “furlan”

SG DUÂL PL
Nom. Furlan Furlana Furlani
Gjen. Furlana Furlanov Furlanov
Dat. Furlanu Furlanoma Furlanom
Acus. Furlana Furlana Furlane
Loc. Furlanu Furlanih Furlanih
Istr. Furlanom Furlanoma Furlani

adietîf cul non animât
SG DUÂL PL
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velikega velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi

II. inanimâts (robis, astrats)
p.e. korak »il pas«, vrt »zardin«,
l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal nominatîf:

Nominatîf KORAK > Acusatîf KORAK :
vidim korak “o viôt il pas”
vidim pas “o viôt il zardin”

O cul adietîf VELIK "grant"
Nom. velik korak > Acus. vidim velik korak “o viôt un grant pas”

la declinazion VLAK »tren«

Sg Duâl Plurâl
Nom. vlak vlaka vlaki
Gjen. vlaka vlakov vlakov
Dat. vlaku vlakoma vlakom
Acus. vlak vlaka vlake
Lok. vlaku vlakih vlakih
Istr. vlakom vlakoma vlaki

adietîf cul non inanimât:
Sg Duâl Plurâl
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velik velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi

...na delo veselo!!

Australie, Indie e vacancis in Suizare / Avstralija, Indija in počitnice v Švici

2008-03-13T14:08:00.003+01:00

Vuê viazâ cul tren al vûl dî prin di dut scugnî sintî lis cjacaris privadis da la int, da la int cul telefonin in man, jo scuasit ogni dì in tren però no rivi a lei nuie - parcè? - celulârs in azion dapardut, cussì mi met a scoltâ ce che e dîs la int, une femine di 30 agns cul vistît dut ros e ocjâi pençs e spiege cuntune lagne cence fin che al veve pierdût il lavôr, chê altre daûr di me e fevele (tal istès timp) de sô “grande” esperience di un an di lavôr in Australie “O volevi prin lâ in Indie, ma masse malatiis, cussì o ai decît di lâ in Australie. »O jeri a stâ propit dongje dal mâr, o vevi un lavôr che mi à plasût intune prassi dentâl tant che assistente, ma o jeri dibessôl cence amîs, cussì o soi tornât in Austrie e cumò o cîr lavôr..«...une altre ancje chê une femine sui cincuante e conte in mût plui precîs e detaiât pussibil ce che al sucedeve intes vacancis in Suizare..
Cirie lavôr ancje jê?

Avstralija, Indija in počitnice v Švici

Voziti se z vlakom pomeni danes morati poslušati zasebno mobitelsko klepetanje, ne moreš v miru kaj prebrati, kajti mobački so pred, za in neposredno zraven tebe v akciji, tako ti ne preostane drugega kot se predati užitkom in poslušati razno kramo. Neka ženska okoli 30 vsa v rdečem in z debelimi črnimi očali razlaga nekomu ali toži, da so jo iz službe vrgli, druga, tista za mano govori v istem času takorekoč sinhrono o njeni »veliki« življenjski izkušnji, da je šla eno leto delati v Avstralijo.
»Stanovala sem čisto blizu morja, imel sem super službo kot pomočnica v zasebni zobni ordinaciji, a počutila sem se osamljena brez prijateljev, tako sem se spet vrnila v Avstrijo in zdaj sem speti tukaj in iščem zaposlitev.
..neka druga tam nekje 50 letnica bi rekel je predavala ne da bi spustila kako podrobnost o njenih počitnicah v Švici....
Ali tudi ona išče delo?

Udin e conte vs. Udin al conte / Gospa ali gospod Videm

2008-03-10T15:15:00.002+01:00

O ai let cun interès l´ultin numar de Patrie – no pal ultin o soi deventât un dai colaboradôrs di chest zornâl impuartant - e la interviste a Zuan Nazzi “Nazzi cuintri dut e ducj?”
Dopo agns e agns di lavôr no si è rassegnât a pleâ la schene sot dal re di Babel (par doprâ une frase bibliche), al critiche il mût di spindi bêçs di bande des organizazions uficiâls cul sostegn di chel e di chest.
Mi displâs il fat – simpri de posizion neutrâl di sloven cjalant dut di difûr – che di une bande »a son in pôcs i furlans« e di altre bande »no cjatin la strade juste par meti adun i fuarcis« p.e. scrivi un dizionari di riferiment (viôt p.e. la Biblie stampade cu lis pipis..)
No pal ultin il dizionari (furlan – sloven plui o mancul 40 mil lemis) lu scrîf ancje jo za plui di dîs agns, tacant cu la grafie de SFF daspò cun chê di Lamuele e cumò cu la uficiâl (o Lamuele 2), ma dibant, ancje jo o lavori di bessôl cence un sostegn conret, ma o ai decît di tignî dûr a doprâ la grafie uficiâl – rispiet pe energjie di Nazzi, però la normalizazion de lenghe e la grafie e je une robe fondamentâl, nol si trate di pleâ la schene sì e no, la grafie e je stade acetade cuntun consens politic, une leç o »la constituzion de lenghe« –
O cjati (la mê opinion personâl) che la soluzion uficiâl biele e sedi in ogni câs miôr des pipis che no àn nuie a ce fâ cul mont latin, nancje il rumen di spirt mieç slâf nol dopre lis pipis.
Alc altri:
“Udin e conte” o “Udin al conte”?
Nazzi (simpri la interviste): “No si pues mandâ a insegnâ int che
no sa lis robis, opûr mi ven iniment un esempli:
la trasmission «Udin e conte». Cemût si fasial
a sbaliâ a partî dal titul! Udin al è masculin, no
feminin! Ju scolti chei zovins, a son ancje brâfs te
intenzion, ma ce becanots che a tirin fûr!”

Udin al pues jessi masculin tant che Triest, però »la citât di Udin« e je feminine –
E secont l'ultin »Udin e conte« al significhe :
»La citât (UDIN)“ e conte > la citât – che si clame Udin – e conte.

Ce pensaiso?

La vichipedie furlane:
“Udin e je la capitâl dal Friûl; e je situade intal Friûl centrâl, intune posizion strategjiche: e je une citât di plui di 97.000 abitants……”

Gospa ali gospod Videm

Z zanimanjem sem bral zadnjo številko mesečnika Patrie (ustrezno povezavo najdete na desni strani) – nenazadnje že nekaj časa sodelujem – in predvsem intervju s slovaropiscem Zuanom Nazzijem, članek z naslovom “Nazzi cuintri dut e ducj? (Nazzi proti vsem)”
Po dolgih letih neomajnega in »neplačanega« dela res ni šel na kolena, temveč graja način, kako uradne organizacije mečejo denarje (skozi okno) s podporo tega in onega.
Meni je žal – seveda iz slovenskega gledališča – da po eni strani »je itak malo Furlanov« po drugi pa »jim nekako ne gre vkup«, da bi se zmenili in spravili na skupni tir, nekako klasika majhnih združb morda. Tako do danes še ni bil spisan merodajni slovar – tudi pri Slovencih je trajalo šele v 20. stoletju, prej so bili posamezniki kot Pleterski.
Tako se tudi jaz postavim v vrsto z mojim slovarjem (furlansko – slovenski 40 tisoč enot), ki ga že malo večnost sestavljam, ampak vseeno velja uporabljati uradno priznani pravopis oziroma črkopis, ki je vsekakor boljša rešitev kot črkopis s strešicami, saj te že same po sebi ne sodijo v nek latinski- romanski črkopis, niti na pol slovanska romunščina jih ne rabi.

Il sloven uralic / uralska slovenščina

2008-03-07T10:31:00.004+01:00

Il sloven uralic
Par capî miôr lassaitmi lâ dilunc cul discors sul gjenitîf sloven. Il gjenitîf sloven al è salacor il plui interessant tra i câs gramaticâi slovens.
Il gjenitîf sloven al si compuarte plui o mancul compagn des altris lenghis slavis, cussì si lu pues clamâ ancje “gjenitîf slâf”.

1 ) Genitivus possessivus o gjenitîf dal possès
La funzion elementâr e je la specificazion dal possès.

Formazion:
Il possessôr si met in gjenitîf:

Avto moje sestre je lep. = L'auto de mê sûr al è biel.
Il possessôr dal auto al è »mê sûr«
avto - auto
moje - gjenitîf fem di MOJ gno, mê
sestre - gjenitîf di SESTRA - sûr

Yugo - avto moje mladosti = Yugo – l´auto de mê zoventût
mladost, -i (fem.) - zoventût

2) Il gjenitîf des frasis negativis

- tant che “obiet diret”
Cuant che denant dal verp si à une negazion si dopre il gjenitîf al puest dal acusatîf
Propit chest al è tipic pes lenghis slavis.

Frase positive > Frase negative
ACUSATÎF > GJENITÎF
Vidim morje. > Ne vidim morja.
O viôt il mâr. > Nol viôt il mâr.

Secont diviersis opinions chest gjenitîf di negazion o gjenitîf slâf al diven des lenghis uralichis. Nuie di strani, i protoslâfs e cussì ancje i nestris proto-slovens a forin i vicins dai popui uralics (p.e. i ongjârs).

- tant che subiet cul verp »no jessi« negât
Očeta ni doma. 'Il pari nol è in cjase.“
očeta gjenitîf di „oče« pari
ni = nol è
doma = in cjase, a cjase

3) tant che complement (obiet) dal verp
Učim se slovenščine. »O impari il sloven.«

4) Complement predicatîf
Al fâs part dal predicât:
Bil je lepega videza. »Al jere un biel omp«

5) Averbi
Hitrih nog = svelt = di gjambis sveltis

6) Genitivus temporis o gjenitîf di timp
Meseca marca - "intal mês di març"
Dne petega maja - "ai cinc di Mai"

6) Genitivus partitivus o il gjenitîf di une cuantitât
Il gjenitîf ven doprât daspò di une unitât di misure de cuantitât, di volum, tant che „litri, chilometri e.v.i.”

Liter mleka - "un litri di lat"
Kilo sira - "un chilo di formadi"
kilovat energije - "un chilowatt di energjie"

Daspò i numerâi plui grandis di 5.

pet kilometrov "cinc chilometris"
šest hiš "sîs cjasis"
deset let "dîs agns"

Chest al vûl dî che i nestris antenâts i protoslâfs a contavin dome fin al numar cinc che al è compagn dal numar dai dêts de man:

1 x Janez = en Janez (SG)

2 x Janez = dva Janeza (Duâl)

3 x Janez = trije Janezi (nominatîf plurâl)
4 x Janez = štirje Janezi (nominatîf plurâl)

5 x Janez = pet Janezov (gjenitîf plurâl)
8 x Janez = osem Janezov (gjenitîf plurâl)
1238 x Janez = 1238 Janezov (gjenitîf plurâl)

Aquí se queda la claaaara....

2008-03-04T14:57:00.005+01:00

Daspò un pro e cuintri si à di ameti che Che Guevara al è un simbul soredut dai zovins, al è deventât simbul (almancul lu jere) ancje parcè che al veve pierdude la vite sul cjamp di bataie, altris lu vevin remenât propit par chest, pe idee de espuartazion de rivoluzion.
Soredut simbul pai zovins, salacor parcè che la vite dai zovins e je une bataie une rivoluzion che dopo, deventâts grancj, si stramude intune suaze penze di fier cuntun orari just cun la libertât di scugnî lavorâ e fâ bêçs.
Ancje daspò Fidel a cjantaran l'imni »Hasta siempre«

Aquí se queda la clara,
la entrañable transparencia,
de tu querida presencia
Comandante Che Guevara.

Seguiremos adelante
como junto a ti seguimos
y con Fidel te decimos:
hasta siempre Comandante.

o par furlan:

Achì e reste la clare
la fuartone trasparence,
de tô cjare presince
Comandante Che Guevara.

O larìn dilunc a lâ indevant
tant che se fossin dutun ti seguìn
e cun Fidel ti disìn:
par simpri Comandante.

Vedno naš Comandante

Tudi z vsem „za in proti” moramo priznati, da je Che Guevara simbol mladih, postal je simbol (vsaj je to bil) tudi nenazadnje ali prav zato, ker je še mlad izgubil življenje takorekoč v akciji, na fronti, drugi ga prav zaradi tega kritizirajo za izvoz revolucije.
Predvsem simbol za mladino, morda zato, ker je življenje mladih boj in revolucija, ki se kasneje spremeni v vedno ožji okvir s vojaškim sporedom s svobodo biti prisiljen delati in zaslužiti.
Tudi po Fidelu bodo peli pesem »Hasta siempre«

Aquí se queda la clara,
la entrañable transparencia,
de tu querida presencia
Comandante Che Guevara.

Seguiremos adelante
como junto a ti seguimos
y con Fidel te decimos:
hasta siempre Comandante.

Ali po slovensko:

Tukaj ostaja jasna,
ta prodorna prosojnost
te tvoje drage prisotnosti
Comandante Che Guevara.

Hodili bomo naprej po poti
kot še skupaj ti sledimo
in s Fidelom ti sporočimo:
Vedno naš Comandante.

Vaja - še kar smo pri 3. učni uri / Esercizi - inmò la tierce lezion (L3)

2008-02-29T14:01:00.002+01:00

Za tečajnike / Pai corsiscj

Dut bagnât di sudôr e strac muart.., lu sai, ma cjars corsiscj tignît dûr, za il libri dai libris nus dîs

(Gjen, 3,19) Cul sudôr de tô muse tu ti vuadagnarâs la bocjade,

(1. Mojzesova knjiga 3,19) V potu svojega obraza boš jedel kruh,
(I prins libris de Biblie si cjamin ancje »libris di Moisès« = Mojzesove knjige)
pót, -a (masc.) – sudôr // moj pot – il gno sudôr, gjen.: mojega pota = dal gno sudôr
si dopre ancje: znoj, -a – sudôr : moj znoj = il gno sudôr, mojega znoja = gjen. dal gno sudôr

..e chest al vâl ancje pai brâfs corsiscj, e ancje par me, parcè che prin jo o ai di cjatâ fûr i esercizis

(NE) IMETI PRAV = VÊ RESON (TUART)

LEPO JE IMETI PRAV = AL È BIEL VÊ RESON
Prav imáš. = Tu âs reson.

IMETI PRAV = VÊ RESON
imá prav = al à reson
statístika imá védno prav = la statistiche e à simpri reson!

NE IMETI PRAV = VÊ TUART
on níma prav = lui al à tuart
povèjte, kdo imá prav in kdo níma prav =
diseit cui che al à reson e cui che al à tuart

DATI PRAV = DÂ RESON
Izídi so mu dáli prav. = I risultâts i àn dât reson. =
Dam ti prav. / Prav ti dam. = Ti doi reson

Besede / Peraulis

prav, -a, -o - just,-e

povejte // dal verp POVÉDATI – dî

kdo [gdo] (pron. relat, interog. masc.)

ti // pron. pers. datîf di JAZ

deklè, dekléta (neutr.) = frute
- Interessant che i nons DEKLÈ (=frute, zovine) e il non DÉTE (=frut) a son neutris!

SLOVNICA

Il verp POVEDATI "dî (alc)":

SG jaz povém, ti povéš, on pové

DUÂL midva povéva, vidva povésta, onadva povésta

PL mi povémo, vi povéste, oni povedò/povéjo

Dekleti nam povesta = Dôs frutis nus disin.
Dajte povej! = dai dî

Il gjenitîf dai masculins

La plui part des masculinis a finissin par consonant,

la desinence dal gjenitîf masculin e je »-a«

p.e.
korak »il pas«, gjenitîf korak-a = il pas

pot »sudôr“, gjenitîf pot-a = il sudôr

Janez, gjenitîf Janez-a

zdravník, gjenitîf zdravnik-a = il miedi

obràz, gjenitîf obraz-a = la muse

Il nestri esempli biblic:
V potu svojega obraza = tal sudôr de sô muse

personis une vore impuartantis (PUI) / zelo pomembne osebe

2008-02-27T16:00:00.002+01:00

Scoltant la radio, cirint te rêt alc par furlan, si scuen dî che a'nd è pôc par furlan, ma almancul alc al è alc e nuie al è nuie (un dai plui biei proverbis furlans).
Soredut grazie e compliments (!) ai protagoniscj des emissions par furlan – Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (altris no mi vegnin iniment) almancul si cjate alc te rêt.
Cumò za deventât un scoltadôr regolâr des emissions nomenadis, o ai osservât che la (gran) part dai intervistâts e fevele (dome) par talian, o feveli de statistiche, e cheste statistiche e dîs che une (grande) part des personis “impuartantis” de vite publiche in Friûl nol cjacare par furlan.. e isal pardabon cussì?

zelo pomembne osebe

Ko poslušam radio in iščem po spletu, če je kaj oddaj v furlanščini, pridem do zaključka, da ni skoraj nič, kot pravi znani furlanski pregovor: nekaj je nekaj in nič ni nič (ali: nič je nič).
V glavnem hvala in pohvala (!) obstoječim furlanskim oddajam, ki so dosegljivi na spletu - Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (drugih se ne spomnim).
Zdaj že redni poslušalec omenjenih postaj in oddaj, sem opazil, da precejšnji del sogovornikov v intervjujih govori (samo) italijansko, statistično gledano vsaj, statistika torej kaže, da obstaja veliko število »pomembnih« oseb v Furlaniji, ki ne govori furlansko .. je res tako?

Cafè e pes / Kava in riba

2008-02-25T13:39:00.002+01:00

Il cafè al conten 80 a 180mg di cafeine, la napoletane, moche o espresso (cemût si disial?) al conten di mancul dome 30-50mg che il filtri/filter 110-170mg o la turche 80-135mg. Al dipint dal timp di contat, l’espresso al è il plui svelt, pront in cinc seconts, il cafè crei e scuasit »cence« la sostance clâf. In Austrie a bevin une vore “redbui” o altris bevarons energjetics (che secont me a nulin di frait), cun di plui Cola e cjocolate. La “iniezion” letâl e sarès su par ju 10 grams di cafeine, al corispuint a 100 cjicaris di cafè o 30 cjicaris di cafè + 30 redbui + 3kg di cjocolate (o dubiti che al sedi vonde??). La cafeine e reste la droghe plui doprade, daspò al ven di sigûr l’alcul. Sul gno gnûf puest di vore a son dôs robis che a davuelzin un rûl clâf e fondamentâl: il cafè e il pes in conserve (tant che tal militâr) – ufrît a gratis dal datôr di vore.

Kava in riba

Kava vsebuje 80 do 180mg kofeina, espresso 30-50mg vsebuje manj kot filter kava 110-170mg ali turška 80-135mg. Vse je očitno odvisno od »stičnega časa«, espresso je hitrejši, steče v 5 sekundah, deviška kava torej skoraj »brez« svoje ključne sestavine. V Avstriji pijejo precej teh redbulov ali podobnih energetskih napitkov (ki po mojem smrdijo po ..), polega tega natepavajo kot povsod drugje še kolo in čokolade. Smrtni odmerek je gor ali dol 10 gramov ali 1 deka kofeina, to ustreza 100 skodelicam kave ali 30 skodelicam kave + 30 redbulov + 3kg čokolade (dvomim, da bo dovolj??). Kofein ostaja najbolj priljubljena in razširjena droga, še pred alkoholom. Na mojem (novem) delovnem mestu sta dve stvari ključnega pomena: kava in ribja konzerva (kot v vojski) – seveda v glavnem zato, ker firma časti.

Fjalor etimologjik të Gjuhës shqipe

2008-02-21T15:17:00.004+01:00

Dizionari etimologjic de lenghe albanese /

Etimološki slovar albanskega jezika

Agns indaûr – dîs agns indaûr – o ai metût adun (o miôr il gno superego!) un dizionari etimologjic de lenghe albanese, ancje se scrit par sloven, chest materiâl al podarès jessi doprât ancje di cualchidun che nol fevele il sloven, almancul lu crôt e la etimologjie e je une des siencis plui interessantis – e pai furlaniscj : si cjatin ancje peraulis furlanis – alore

si pues scjariâ achì (PDF 1 MB)

Pred leti – več kot deset let je že – sem sestavil (ali bolje rečeno moj Nadjaz!) etimološki slovar albanskega jezika, čeprav je pisan v slovenščini, ga lahko bere tudi kdo, ki ne govori slovensko.
Etimologija ali izvor in zgodovina posameznih besed je eno najzanimivejših jezikoslovnih področij –

torej poglejte tukaj (PDF 1 MB)