ponedeljek, 25. maj 2009

A mi clamavin Django / tudi mene so imenovali Django

La storie des peraulis dal timp cuant che o jeri frut cuant che o jeri a stâ a Berlin, o vevin doprât peraulis tant che “carramba, carracho” (pronunciât: Ka´raho), o vevin dit par esempli “mit Karacho” = velocementri, di corse; ma ancje “dschango” par un che al è “il capo di banda” une (frase taliane che si dopre ancje tal sloven fevelât).
Ognidun al jere un o il “dschango”, se no tu savevis cemût che si clame cualchidun tu âs dit semplicementri “Dschango”. Ducj o jerin “Dschangos” (cu la grafie todescje)- Par furlan salacor si disarès “bulo”.
Ma cul voli etimologjic ce isal e dontri vegnie cheste peraule strane no-masse-todescje.
La peraule e diven dal mont dai films- o vevin cjalât i film western e let Karl May- tant che un grum altris te lenghe todescje dai agns Setante dal secul passât, Django al è il non dal musicist innomenât di origjin zingar-sinti Django- Reinhardt che lu vevin clamât tal ambient zingar dome “Django”.
Il non sinti-rom Django al diven dal grup etnic ongjarês vuê une minorance ongjarese in Moldavie i csangó che a fevelin un dialet arcaic ongjarês, csangó al vûl dî par ongjarês “torzeant”, “vagabondât”, “bintar”.
Alore cheste e jere la mê prime peraule ongjarese, ma no lu ai savût.


tudi mene so imenovali Django

Zgodovina besed iz mojega otroštva z berlinskega predmestja, uporabljali smo besede kot “carramba, carracho”, npr. reklo se je “mit Karacho” = zelo hitro; pogosto pa tudi “dschango” za nekoga, ki je capo di banda ali preprosto čudak, posebnež .
Ker so otroci po svoje vsi posebneži, smo bili vsi “dschango”-ti, če nisi vedel, kako je komu ime, si ga pač poimenoval brez kakršnega zadržka “Dschango”. Vsi smo bili džangoti.
Z etimološkim očesom gledano se postavlja vprašanje, od kod prihaja ta beseda.
Beseda je očitno iz sveta filma kot večina drugih iz tistiga časa, gledali smo takrat veliko kavbojk in bral se je Karl May.
Gre za ime glasbenika romsko-sinti porekla Django- Reinhardt, ki so ga v domačem okolju klicali samo “Django”.
Ime iz romskega narečja sinti Django prihaja iz imena madžarske narodnosti, ki živi danes na ozemlju Moldavije, to so “csangó”, ki govorijo najstarejšo obliko madžarščine,
csangó pomeni po madžarsko “pregnani”, “ki so se odselili”, to so tisti, ki so se odselili na mejna ozemlja, tako kot uskoki v Belo krajino.
V glavnem sem ugotovil, da je bila prav to moja prva madžarska beseda.

torek, 12. maj 2009

La storie de doplece dal adietîf sloven / zgodovina slovenskega pridevnika

Salacor un pôc masse sec, teoretic par cualchidun che nol è usât o passionât di espressions lenghistichis, però o pensi cussì: se tu vûs imparâ une lenghe cualsisei al è impuartant ancje di capî la storie di cheste lenghe anzit la gramatiche storiche e jude ancje memorizâ lis strambis regulis e ecezions.
Il câs dal adietîf sloven al somee un pôc ae storie dal articul furlan che si è disvilupât dal pronon latin. I pronons si trasformin in articui, sufìs e altris struments che a segnin la categorie di jessi definitîf o indefinitîf – concret, cognossût, nomenât sì o no.
L'adietîf sloven al segne ancje la categorie definitîf o indefinitîf.
Za tal antîc slâf glesiastic (clamât ancje vieri bolgâr) – documentât e doprât tor 900 dai sants salonichês Cirîl e Metod - o vin une forme definitive e indefinitive dal adietîf, cussì ancje il sloven di vuê al puarte indenant cheste tradizion dal adietîf dopli.
indefinitîf: antîc slâf glesiastic novъ 'gnûf' > sloven nov (la semivocâl ъ (= u curte) si piert)
definitîf: antîc slâf glesiastic novъ + i = novyi > sloven novi
La forme definitive e je componude dal adietîf »novъ« = »gnûf« e dal pronon de tierce persone jь (= [ i], ja, je che al corispuint cul latin is, ea, id) = lui.
La forme definitive e je: adietîf + pronon “is, ea, id”, ven a dî un articul postponût:
o furlanizât:
indefinît: novъ = gnûf
definît: novъ 'gnûf' + i 'lui' = il gnûf
Cussì si pues dî che ancje il sloven leterari al dopre e cognòs l´articul definitîf.
L'ûs:
Imam nov avto. „O ai une gnove machine.“ = indefinitîf
Avto je nov. 'La machine e je gnove.« = al fevele dal stât „jessi gnûf”
Novi je lepši. »Chê/la gnove (machine) e je plui biele.« = une machine definitive, la gnove no chê altre la viere – infin cun altris peraulis la peraule NOVI al conten NOV »gnûf« + I »pronon che al vûl dî tal nestri câs: »machine«.
Il svilup dal adietîf sloven
Masculins/Sg
Nominatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Gjenitîv: nova + jego = novajego > sloven: nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Datîf: novu + jemu = novujemu > sloven: nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Acusatîf: novъ + i = novyi > sloven: nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Locatîf: nově + jemь = novějemь > sloven: nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Strumentâl: novomь + imь = novyimь > sloven: nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Il sloven che al à mantignût ancje inaltrò carateristichis arcaichis p.e. il duâl si manten dome tal sloven e tal sorp – al mostre ancje chi scuasit il stât plui vieri, gambiât dome il gjenitîf EGO > EGA (un svilup tipic des lenghis slavis dal grup sud).


zgodovina slovenskega pridevnika

Že stara cerkvena slovanščina (vbistvu gre za staro bolgarščino), prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. Stoletju okoli leta 860 rabila solunska misijonarja Ciril in Metod, je prav tako poznal določno in nedoločno obliko pridevnika.
nedoločna: st.cerkv. slovansko novъ > slovensko nov (kratki samoglasnik ъ (= kratek u) se izgubi)
določna: st.cerkv. slovansko novъ + i = novyi > sloven novi
Določna oblika je sestavljena iz pridevnika in tretje osebe osebnega zaimka jь (= [ i], ja, je , ki ustreza današnjemu »on, ona, ono« ali latinskemu is, ea, id.
Določna oblika je torej: pridevnik + zaimek »on, ona, ono«, lahko ga primerjavmo s določnim členom, ki ga pogovorna slovenščina tudi pridno rabi: ta nov, ta star itd.
novъ = nov = furlansko: gnûf
določno: novъ + i = il gnûf
Raba:
Imam nov avto. = nedoločno
Avto je nov. = gre za stanje, da je nov = nevtralno
Novi je lepši. = gre za nek določen avto za novega in ne za onega starega.

Razvoj slovenskega pridevnika na primeru moške ednine in v primerjavi:
Imen.: novъ + i = novyi > nov-i, serp -i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Rod.: nova + jego = novajego > nov-ega, serp. –og(a), rus: -ogo, pol: -ego, cec -ého
Daj.: novu + jemu = novujemu > nov-emu, serp. –om, rus:. –omu, pol: -emu, cec -ému
Tož.: novъ + i = novyi > nov-i, serp –i, rus: -ij, pol: -y, cec -ý
Mestnik: nově + jemь = novějemь > nov-em, serp –om, rus: -ym, pol: -ym, cec -ém
Orodnik: novomь + imь = novyimь > nov-im, serp –im, rus: -om, pol: -ym, cec -ým
Slovenščina je ohranila lepo staro stanje, spremembo imamo v rodilniku -EGO> -EGA, kar je južnoslovanski razvoj.

ponedeljek, 04. maj 2009

romani (rom) /hindi / sanscrit / sloven / romani / hindi / sanskrt / slovenščina

La divignince de lenghe romani la lenghe dai roms no je dal dut sclaride, in ogni câs si trate di une lenghe fie dal vieri sanscrit indian che cuant che o studiavi la indoeuropeistiche (o la storie des lenghis indoeuropeanis – une sience muarte tant che i dinosaurs - ) o vevi di imparâlu parce che il sancrit e il sine qua non par ognidun che al vûl cognossi la storie des lenghis indoeuropeis. Interessant che 70% dal vocabolari di base dal Romani al à un leam diret cu lis altri lenghis indianis modernis tant che Hindi, Punjabi.
Esemplis
romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
furl: cjaveli, oreli, nâs, bocje, dint, lenghe
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin = Hindi: mere bal kale hain »I miei cjavei a son neris«
Slâf – indoiranian:
Secont une teorie viere lis lenghis slavis a partignissin al grup est dal indoeuropean e cussì si cjatin vonde dongje al indoiranian.
O fevelìn ancje su la base de peraule indoeuropeane (un costrut ipotetic) *KENTM “cent” dal grup “kentum”= soreli a mont versus il grup “satem” = soreli jevât.
Alore o vin par IE *KENTM »100«
sloven, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem (viôt la palatalizazion dal IE *K-)
vs. Soreli a mont:
gr. -katon, lat.: centum, todesc: hundert
Esemplis:
romani: Jek, dui, trin, štar, pânč
hindi. Ek, do, tin, čar, pânč
sloven: ena, dva, tri, štiri, pet

sanscrit plavate 'nadâ' = sloven plavati
sanscrit: bhratar 'fradi' = sloven brat
sanscrit: pačati 'cuei' = sloven peči
sanscrit: sidati 'jessi sentât' = sloven sedeti


romani / hindi / sanskrt / slovenščina

Izvor romskega jezika romani ni dokonca razjasnen, nedvomno je, da gre za indijski jezik, takorekoč za otroka sanskrta, jezika, ki sem se ga moral tudi sam lotiti v sklopu študija zgodovinskega jezikoslovja, kjer sanskrt velja za klasika.
Zanimivo je, da je približno 70% osnovnega besednega zaklada romščine neposredno povezan z modernimi indijskimi jeziki predvsem z jezikoma hindi, punjabi.
Primeri:


romani : bal, kan nakh muj dand čhib
hindi: bal kan nak munh dant džibh
sloven: las, uho, nos, usta, zob, jezik
Romani: mire bala kale hin
Hindi: mere bal kale hain (H.)
= Moji lasje so črni.
Slovansko- indoiransko:
Nekateri delijo indoevropske jezike na dve veliki skupini na zahodno in vzhodno, pri tej delitvi se slovanske jezike šteje skupaj z indoiranskimi v vzhodno, predvsem zaradi nebnjenja, ki ga kaže nazorno primer indoevropske besede *KENTM »sto«:
vzhodno:
slovensko, rus. sto, sanskrit: śatam, iran: satem
zahodno:
Gr. -katon, lat.: centum, nemško: hundert
Zato govorimo tudi o skupini satem (vzhodna) in kentum (zahodna).

Prasorodnost se vidi npr. v naslednih primerih;
Romani: jek, dui, trin, štar, pânč
Hindi. ek, do, tin, čar, pânč
Sloven: ena, dva, tri, štiri, pet
sanskrt plavate = sloven plavati
sanskrt: bhratar = sloven brat
sanskrt: pačati = sloven peči
sanskrt: sidati = sloven sedeti