nedelja, 13. september 2009

scoltâ il carinzian / poslušati koroščino



No lu dîs tant che lenghist – parce che i lenghiscj lu san za benon che il dialet rosean al è pardabon un dialet carinzian – ma lu dîs dopo vê scoltât esemplis des varietâts carinzianis che si pues scoltâ CHI . La pagjine le àn viert par chei che a vuelin cognossi la lenghe slovene che si fevele in Carinzie, stant che purtrop a son pôcs chei che le doprin tant che lenghe primarie (chi no pensi ae mari-lenghe o lenghe di cûr no propit ae lenghe che si dopre te comunicazion di ogni dì inte pratiche), une robe che si viôt ancje inaltrò – ancje un grum dai slovens di minorance la gjenerazion dai zovins no le doprin cuant che a son dibessôi tra di lôr par esempli anzit tal gjinasi sloven a Clanfurt, dulà che la gran part de materie si le insegne par sloven, dome il probleme al è che tal timp libar e ancje sul curtîl de scuele i zovins a cjacarin tra di lôr par todesc.
Alore chestis bielis varietâts di Carintie si pues scoltâ sul sît segnât disore. E se si scolte chestis varietâts si viôt subit che il rosean al è un dialet carinzian e no un dialet dal grup di Primorska che si fevele fin jù a Triest.

poslušati koroščino

Ne kot jezikoslovec – kajti jezikoslovci so že do tega prišli, da je rezijanščina koroško narečje, ampak to lahko trdim tudi po poslušanju koroških narečij TUKAJ . Stran služi za učenje slovenščine, saj se na avstrijskem Koroškem slovenščina rabi v glavnem kot drugotni jezik iz enostavnega razloga, ker se je laže izražati v nemščini, tako tudi ni čudno, da se celo na slovenskih šolah otroci med odmori med seboj pogovarjajo v nemščini, pouk pa teče spet v slovenščini, jaz isto poznam iz mojih berlinskih let, ko sem hodil na slovenski dopolnilni pouk: tovarišica govori po slovensko, otroci pa hitro med sabo po nemško tudi med poukom. Torej, če poslušaš ta narečja, če pustimo nemški naglas ob strani, ki je verjetno novejšega datuma, vidimo povezavo z Rezijo (s kanalsko dolino je ja itak jasna).

četrtek, 03. september 2009

Il stra-superlot gjermanic – germanski praloto

secont Pirone si dîs par furlan « lòt « , cheste peraule tant che il superlot al diven dal talian “lotto”, cheste però e je dal francês “lot”, ma ancje i francês le vevin cjapât dai francs, la peraule franche no le si cognossin plui di sigûr, ma la reconstruzion e dîs che si trate di *lôt, cheste peraule si cjate ancjemò vuê tai dialets de Basse Gjermanie e tal neerlandês dulà che o vin “lot”.
Ma se o laressin ancjemò plui indevant cul timp dome par plasê dî viodi ce che al sucêt:
La variant de peraule Basse todescje e je la peraule todescje moderne “Los” che e vûl dî “destin”, tal vieri todesc daspò l'an 765 si doprave lôs (cu la o-lungje). Vieri sasson “hlôt”, une lenghe gjermaniche che si fevelave te regjon tor la citât Hannover che e jere ancje la base pe lenghe inglese. Ducj dal gjemanic riconstrut *hlauti(z) “destin, part”, *hlauta(z) “destin, ereditât”.
La origjin di cheste peraule e reste scure no si cjatin altris leams, ma di sigûr e je une peraule che e diven de mitologjie gjermaniche, dulà che si doprave il lot – o disìn il proto-superlot- par decidi chistions impuartants anzit al jere un imprest e metodi te jurisdizion gjermaniche, alore lôr a son stâts i prins che a zuiavin al lot.

germanski praloto

Glede na priljubljenost loterije in lota, grem pogledat, skod nam ta besedica. Igra kot beseda sama je prešla v sodobne jezike, tako tudi k nam in v sosedno furlanščino ali nemščino iz italijanske »lotto«, ta pa je iz francoske predloge “lot”, to so Francozi prevzeli od Frankov, tako kot tudi ogromno drugih besed, saj so Franki za nastanjanje francoskega narodo odigrali glavno vlogo. Izvorna beseda Frankov ni izpričana, domnevamo lahko, da se je glasila *lôt, v tej obliki jo najdemo še danes v ozko sorodni nizozemščini, kjer imamo “lot”.
Kaj pa, če se spuščamo še naprej:
Različica nizozemske besede je nemška »Los«, ki se še danes uporablja tudi pri lotu, »Los« je »srečka«, pomeni pa tudi »usoda«, to pa že v letu 765, takrat se je to izgovarjalo kot »lôs« (z dolgim o-jem).
Starosaško je to v starejši obliki “hlôt”, ta germanski jezik, se je govoril nekje okoli mesta Hannover v severni Nemčiji, je pa istočasno podlaga današnje angleščine. Germanska prabeseda je morala glasiti *hlauti(z) pomenila pa je »usoda« ali *hlauta(z) “usoda, dediščina”. Izvor in povezava s sorodnimi jeziki ni pojasnjen, vemo samo, da gre za besedo iz germanske mitologije, kjer so žreb, žrebanje – neke vrste pra-loto – uporabljali germanski duhovniki in kasneje tudi sodniki, ki so s pomočjo žreba odločili sodne spore, skratko to so bili prvi igralci lota.