nedelja, 12. september 2010

in Slesie / v Šleziji

Cieszyn



La segnalazion bilenghâl a Český Těšín / dvojezični napis v Češkem Tešinu



Turist Iván a Cieszyn/ Turist Iván v Tešinu
La place principâl di Cieszyn / glavni trg v Tešinu



Bracki Browar Zamkowy w Cieszynie ven a stâi la bire di Cieszyn / Tešinsko pivo



la frontiere / meja


O sin stâts a Ostrava e Cieszyn, a viodi un toc scognossût. Propit in chel teritori chi si cjate la minorance polache in Cechie sù e jù 40 mil di personis dongje de tierce plui grande citât ceche Ostrava. La plui part di lôr e vîf a Česky Tešin o par polac Czeski Cieszyn, di fat si trate di une citât taiade in doi tal 1920 dopo la prim vuere mondiâl tant che Nova Goriza/Gurize o Frankfurt (Oder)/ Słubice dopo la seconde. La citât storiche Cieszyn si cjate al di là dal flum Olza, cec Olše, todesc Olsa.
Chi a fevelin il dialet slesian polac di Cieszyn o tant che lu clame la int locâl „po našymu“, polac: gwara cieszyńska, cec: těšínské nářečí che e mostre influencis todescjis tant che in dute la Slesie e vuê influencis soredut dal cec. A fevelin di un dialet continuum o un interdialet slesian tra il cec e il polac, ma di fat al è un dialet polac fevelât in Cechie.
Esemplis:
Jedzie mi cug = il gno tren al partìs
cug = dal todesc Zug „tren“
jo mówiym po naszymu „o feveli par polac di Cieszyn“
cec Já mluvím = slesian di Cieszyn jo mówiym = polac Ja mówię = o feveli
slesian: Mocie co na pici? = polac Macie coś do picia? = cec: Máte něco k pití? = sloven: Imate kaj za piti? = furlan: Vêso alc di bevi?


v Šleziji

Bili smo v Ostravi in Tešinu (Cieszyn) in si ogledali košček nepoznanega terena. Severneje in južneje sem že hodil, ampak ta hodnik sem pa izgleda spustil, zdaj pa luknjo uspešno zapolnil. Prav v tem hodniku živi tudi poljska manjšina na Češkem, okoli 40 tisoč, večina živi v mestu Česky Tešin (poljsko Czeski Cieszyn). Tu gre kot v našem primeru Nova Goriza/Gorizia za deljeno mesto, mejo so potegnili na reki Olza po prvi svetovni vojni v letu 1920. Polaki so takoimenovano področje Zaolzje imeli za svoje in leta 1938 to območje tudi zasedli. Leto kasneje je izbruhnila svetovna vojna in danes po vojni je meja spet tam, kjer je bila.
Poljsko šlezijsko narečje, ki se govori v Zaolzju, imenujejo v Tešinu enostavno „po naszymu“, Čehi temu pravijo: těšínské nářečí. Narečje se dosti razlikuje od uradne poljščine, zadnjič sem gledal neki film na poljski televiziji posnetega v tešinskem govoru s poljskimi podnapisi.
Primeri:
Jedzie mi cug = Gre mi vlak
cug = iz nemško Zug
jo mówiym po naszymu „govorim po našem“
češko Já mluvím = šlezijsko jo mówiym = poljsko Ja mówię = jaz govorim
šlezijsko Mocie co na pici? = poljsko Macie coś do picia? = češko: Máte něco k pití? = slov.: Imate kaj za piti?

četrtek, 08. julij 2010

Gelem Gelem

L'imni dal popul Rom e je la cjante Gelem, Gelem, Djelem, Djelem, te grafie ongjarese ancje Gyelem, Gyelem, scrite tal 1969 di Jarko (Žarko) Jovanović di Belgrât che za di un grum di agns al vîf a Parîs. In Cechie o plui precîs sul teritori dal stât muart Cechoslovachie i Roms no cognossin chest imni, lôr a doprin un altri „Čhajori romani“, che al fo scrit tal cjamp di concetrament a Auschwitz.

Alore viodìn il test:

Gelem, gelem, lungone dromensa
O voi, o voi par lungjis stradis
GELEM = o soi lât, peraule vieri de Indie dal vieri indian (sanscrit) yâ-
P.e. intun altri cjant: ande Pešta gjelem = o soi lât a Budapest
LUNGONE = lungjis di lungo = lunc che al diven dal rumen. lung
DROMENSA = stradis - di drom = strade che al diven dal rumen drum e indevant dal grêc δρόμος

Maladilem bakhtale Romensa
o ai cjatât roms contents
MALADILEM = o ai cjatât
BAKHTALE di bakhtalo = content, feliç dal non BAKHT, peraule viere de Indie dal vieri indian (sanscrit) bhâgá , iran. bakht, turc baht »fortune«
ROMENSA di ROM »rom, omp« dal vieri indian DOM »omp, omp puar
Viôt p.e.
Gadje Gadjensa, Rom Romensa. No-roms cun no-roms, Roms cun Roms

A Romale katar tumen aven,
Oh Roms dontri vignîso,
KATAR – dontri
TUMEN – pronon personâl 2. pl. voaltris – peraule vieri viôt te lenghe hindi TUM
AVEL – vignî – dal indian vieri âp- rivâ, pracrit âvai-

E tsarensa bahktale dromensa?
cu lis tendis su stradis contentis ?

A Romale, A Chavale
Oh roms, oh popul rom
CHAVALE – fruts – dal indian vieri sanscrit śavo, yahu »frut«

Vi man sas ek bari familiya,
Une volte o vevi une grande famee
BARO – grant – dal indian vieri bhadra, hindi barâ »grant«
FAMILIYA - famee
EK – un – dal indian vieri éka, hindi ek

Murdadas la e kali legiya
Però chei de legjon nere ur àn copât
MURDAREL – copâ
KALO – neri – dal indian vieri sanscrit kalâ, hindi kâla
LEGIYA - legjon

Aven mansa sa lumniake Roma,
Vignît cu me rom di dut il mont
AVEL – vignî
MANSA – »cu me« strumentâl dal pronon pers. ME »jo«
LUME – mont - dal rumen lumea

Kai putaile e romane droma
Pai roms lis stradis a son viertis
KAI - chi
PUTREL, PUTER – vierzi

Ake vriama, usti Rom akana,
Al è rivât il timp, jevait sù roms e je ore,
VREME – timp – dal serp-cravuat vreme
USTYEL – felkel – dal indian vieri utthâ
AKANA – cumò – dal indian vieri kšana- „moment“

Men khutasa misto kai kerasa
O montarìn sù plui in alt se agjìn

MISTO – une vore; ben – dal indian vieri mishta »dolç«
KER – fâ – dal indian vieri kar, hindi karnâ

A Romale, A Chavale
Oh roma, oh popul rom

La version furlane

O voi, o voi par lungjis stradis
o ai cjatât roms contents
Oh roms dontri vignîso,
cu lis tendis su stradis contentis ?
Oh roms, oh popul rom
Une volte o vevi une grande famee
Però chei de legjon nere ur àn copâts
Vignît cu me roms di dut il mont
Pai roms lis stradis a son viertis
Al è rivât il timp, jevait sù roms e je ore,
O montarìn sù plui in alt se agjìn
Oh roms, oh popul rom


Romska himna
Romska himna je pesem «Gelem, Gelem«, uporabljajo se številne različice glede na krajevno narečje in način zapisovanja »Gyelem, Gyelem", "Dzelem, Dzelem","Dželem, Dželem", "Djelem, Djelem", "Ђелем, Ђелем", "Ѓелем, Ѓелем","Џелем, Џелем", "Джелем, джелем", »Opré Roma“ „Romale Shavale“, »Roma Chavale«
Spesnil jo je leta 1969 Žarko (Jarko) Jovanović iz Beograda, ki že dolga leta živi v Parizu. Na prvem mednarodnem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu je bila himna proglašena za skupno himno vseh Romov. V besedilu omenjene Črne legije naj bi se nanašale na esesovske enote, ki so delovale na ozemlju bivše Jugoslavije med drugo svetovno vojno.
Na ozemlju bivše Češkoslovaške uporabljajo tamkajšnji Romi drugo himno „Čhajori romani“, ki so jo prinesli seboj iz taborišča Auschwitz.

Besedilo:
Gelem, gelem, lungone dromensa
Hodil, hodil sem po dolgih poteh
GELEM = šel sem – iz stare indijščine yâ-
npr. v neki drugi znani pesmi: »ande Pešta dželem« = šel sem v Budimpešto
LUNGONE od LUNGO »dolg«, kar je iz romun. lung
DROMENSA od DROM »cesta«, iz romun. drum, kar je iz gr. δρόμος

Maladilem bakhtale Romensa
Spoznal sem srečne Rome
MALADILEM = spoznal sem
BAKHTALE od BAKHTALO = srečen od samostalnika BAKHT iz indijščine bhâgá , iran. bakht, turšk baht »sreča«
ROMENSA orodnik od ROM »Rom, človek« iz indijščine DOM »človek«
Primerjaj znani romski rek:
Gadje Gadjensa, Rom Romensa, Ne-Romi z ne Romi, Romi z Romi

A Romale katar tumen aven,
O Romi skod prihajate,

KATAR – odkod
TUMEN – osebni zaimek 2.os.mn. »vi« – indijska beseda, prim. hindi TUM
AVEL – priti – iz st. indijsko âp- priti, doseči, prakrt âvai-

E tsarensa bahktale dromensa?
S šotori po srečnih poteh?

A Romale, A Chavale
O Romi, o romski bratje

CHAVALE – otroci od CHAVO »otrok« iz st.ind. śavo, yahu »otrok«, romska beseda

Vi man sas ek bari familiya,
Imel sem nekoč veliko družino,

BARO – velik – iz st. indijsko bhadra, hindi barâ »velik«
FAMILIYA - družina
EK – ena – iz st. indijsko éka, hindi ek "ena"

Murdadas la e kali legiya
A Črne legije so jih ubile


MURDAREL – ubiti
KALO – črn– iz st. indijsko kalâ, hindi kâla
LEGIYA - legija

Aven mansa sa lumniake Roma,
Pojdite z menoj Romi iz celega sveta

AVEL – vignî
MANSA – »z menoj« orodnik od os. zaim. ME »jaz«
LUME – svet - dal rumen lumea "svet"

Kai putaile e romane droma
Za Rome so poti odprte
KAI - tukaj
PUTREL, PUTER – odpreti

Ake vriama, usti Rom akana,
Zdaj je čas, dvignite se Romi vsi,

VREME – čas – iz srb-hrv vreme
USTYEL – vstati, dvigniti se– iz st. indijsko utthâ
AKANA – zdaj – iz st. indijsko kšana- „trenutek“

Men khutasa misto kai kerasa
Dvignili se bomo visoko, če se potrudimo

MISTO – zelo; dobro – iz st. indijsko mishta »sladek«
KER – delati, narediti – iz st. indijsko kar, hindi karnâ

A Romale, A Chavale
O Romi, o romski bratje

sobota, 03. julij 2010

Furrrlaaan in semifinâl

Ancje se i furlans no, la peraule furlan scrite par spagnûl Forlán e je za in semifinâl, ogni match grazie a Forlán e ven pronunciade plui di cent voltis cussì almancul îr te television austriache, ma ancje te television ceche, o cjali dutis lis dôs, par cec però e ven pronunciade furrrlaaan e cussì la peraule a mi mi plâs di plui.

sreda, 05. maj 2010

Sît par imparâ il sloven / spletno učenje slovenščine z novimi posnetki


Us segnali une biele iniziative dal istitût universitari di slavistiche a Amburc
il leam http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
che mal à mandade la letore di sloven Monika Pemič.
Si trate di un cors di lenghe slovene virtuâl sul sît disore a Amburc. Si cjate pôc te Rêt se tu ciris alc che ti jude a imparâ il sloven di bessôl – e infin ancje jo o ai za cirît di fâ une specie di cors.
Chei di Amburc a àn zontât gnovis lezions dut insieme 15 lezions e lis cinc ultimis ancje cuntune version audio une robe une vore utile par chei che a vuelin dome imparâ a lei par sloven o viodi cemût che si pronuncin lis peraulis. Propit la version audio e une imprest di clâf. Jo par gno cont o ai imparât simpri lis lenghis scuasit dome scoltant audio cassetis e cumò o dopri il mp3 e i servizis podcast.
Un probleme però il sît al è par todesc, al bisugnarès fâ une version furlane o almancul inglese.



spletno učenje slovenščine z novimi posnetki

Svojčas sem se sam lotil tečaja slovenščine za Furlane.
Tu je zdaj primer spletnega tečaja slovenščine SLOWENISCH LERNEN, ki ga pripravlja Inštitut za slavistiko Univerze v Hamburgu z naslovom http://www.slowenisch-lernen.uni-hamburg.de/
Tečaj so izgradili, tako da zdaj obsega 15 lekcij in test, zadnjih pet enot so obogatili s tonskimi posnetki, ki pa so po mojem mnenju ključni, sam sem se učil številne jezike v glavnem samo s kasetami (ko so bile še kasete). Vrtel sem jo znova in znova, tako sem se svojčas lotil portugalščine, arabščine in drugih (zdaj sem že vse pozabil).

nedelja, 02. maj 2010

il sun dal sloven / zven slovenščine



il vocalisim de lenghe indeuropeane al è scuasit identic cul vocalisim de lenghe latine o greche, un sistem matematichementri simetric e masse ideâl ven â dî o vin
vocâls curtis : A O E U I e lungjis Ā Ō Ē Ū Ī
chel sisteme si è mantignût vonde ben tes lenghis modernis latinis, propit tipic pal sun melodic -tant che se a cjantassin - dal talian o spagnûl.
Tal câs dal slâf o vin un sistem mancul simetric, za tal slâf antîc lis vocâls a deventavin plui curtis, p.e. i > ь une »i« che si pronuncie plui tant che un i indebolît dongje al ə, fonetichementri si fevele di un [ĭ]
Te Slavie moderne o vin sistemis ridusûts, vocâls che si pierdin e altris che a provochin la palatalizazion di diviersis consonants scuasit simpri daspò di ogni vocâl anteriôr:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven družba, rus družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rus. cena
Interessant che la palatalizazion e va indenant ancje tes dialets moderns, ancje dentri dal sloven:
sloven di Gorenjska:
g > j p.e. noge “pîts” > nojé
k > č p.e. kje »dulà« > čé
h > š p.e. hiška »cjasute« > Šiška

Propit chês consonants che si scrivin cu la pipe š, č, ž, ć, đ e altris a son tipichis e responsabilis pal caratar o sun des lenghis slavis, plui che tal sloven o cravuat ju cjatìn tal polac o cec:
Esemplis
cravuat e sloven RE > cec ŘE, polac RZ (=ž)
slov. reka : cravuat rijeka : polac rzeka : češ. řeka »flum«
slov. morje : cravuat more : polac morze : češ. moře »mâr«

cravuat e sloven -OST > polac –OŚĆ = furl. »-tât«
cravuat, sloven novost : polac nowość »novitât«

Il risultât il caratar mancul melodic, paronât di consonants soredut di chês palatâls. Lis plui melodichis grazie al lôr sisteme vocalic a son il serp e cravuat, za mancul il sloven modern dulà o vin une schirie di gambiaments. Tai dialets dal amont e te lenghe fevelade o vin une riduzion des vocâls altis I,U (miš > məš, kruh > krəh) e de a curte A (zlat > zlət).

il sisteme:

IE = la lenghe indoeuropeane
curtis
IE *i > protoslâf ĭ, slâf antîc ь > sloven a, ə, e
grêc línon, lituan lìnas, slâf a. lьnъ, sloven lân, cravuat lan, rus lёn, cec len, furl. lin (< līnum)
protoslâf *pьsь > serp, cravuat pas, sloven pes [pəs]
protoslâf * dьnь > serp, cravuat dan, bolgâr den, sloven dan, sloven orientâl den


IE *u > protoslâf ŭ, slâf antîc ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), slâf antîc mъhъ, rus. moh, sloven muha
protoslâf * sъnъ > serp, cravuat san, sloven sen [sən], bolgâr sən

IE *e > protoslâf e, slâf antîc e > sloven e
lat. decem, slâf antîc desętь, sloven deset

IE *o > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. oculus, slâf antîc oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > protoslâf o, slâf antîc o > sloven o
lat. axis, furl. as, lituan ašìs, slâf antîc osь, sloven os

lungjis

IE *ī > protoslâf i, slâf antîc i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, lituan gývas, slâf a. živъ, sloven živ

IE *ū > protoslâf y, slâf antîc y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, lituan, dūmas, slâf antîc dymъ, sloven dim

IE *ē > protoslâf ē, slâf antîc ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, slâf antîc sěmę, sloven seme

IE *ō > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, slâf antîc darъ, sloven dar

IE *ā > protoslâf a, slâf antîc a > sloven a
lat. māter, furl. mari, slâf antîc mati, sloven mati




zven slovenščine

Vokalizem (pozne) indoevropščine se je ohranil skoraj nespremenjeno v latinščini in stari grščini, gre za sistem, ki se zdi matematsko simetričen, mogoče celo preveč v ravnovesju, zato je indoevropsko prastanje glede vokalizme še vedno uganka.
Poznoindoevropski in tudi kasnejši latinski sistem:
kratki: A O E U I in dolgi Ā Ō Ē Ū Ī
To se je ohranilo še v veliki meri v modernih latinskih jezikih, predvsem v italijanščini in španščini, zato zvenita ta jezika tudi tako melodično kot petje.

V primeru slovanskih jezikih imamo manj simetrični sistem, že v praslovanščini so samoglasniki postali krajši, dolgi so postali kratki, prvotno kratki pa še krajši celo dvojno kratki, take dvojno kratke samoglasnike pozna danes npr. japonščina.
Primer: i je postal “ ь » neke vrste ijevski polglasnik [ĭ].
V sodobnih slovanskih jezikih se je prvotni samoglasnik pogosto celo izgubil npr.
praslovansko zvalnik *otьče > oče
in pogosto so samoglasnik odgovorni za nebnjenje ali po zvenu za značilno slovansko šumenje:
g-ь > ž p.e. drug-ь-b-a > sloven. družba, rusko družba
k-ě >c p.e. kěna (< kaina) > sloven. cena, rusko cena
Zanimivo je, da je to nebnjenje šlo znotraj slovenščine še naprej npr. v koroščini in gorenjščini:
g > j noge > gorenj. nojé
k > č kje > gorenj. čé
h > š hiška > gorenj. Šiška
Prav šumniki in šumenje je dalo značaj, mogoče v največji meri v poljščini in češčini:
hrv. in slov. RE odgovarja vedno: > češ. ŘE, poljsko RZ (=ž)
slov. reka : poljsko rzeka : češ. řeka
slov. morje : poljsko morze : češ. moře

hrv. in slov. -OST odgovarja vedno: > poljsko –OŚĆ
hrv. in slov. novost : poljsko nowość
Kar se tiče vokalizma je melodičnost v največji meri dosežena v srbščini in hrvaščini, v slovenščini, predvsem na zahodu zaradi vseprisotnega polglasnika le v manjši meri
npr. n zahodu i, u (miš > məš, kruh > krəh) in kratki A (zlat > zlət).

IE = indoevropščina
kratki
IE *i > praslovansko ĭ, staroslovansko ь > sloven a, ə, e
grško línon, litvansko lìnas, staroslovansko lьnъ, slovensko lân, hrv. lan, rusko lёn, češ. len
praslovansko *pьsь > srb, hrv. pas, slov. pes [pəs]
praslovansko * dьnь > srb, hrv. dan, bolg. den, slov. dan, vzhodno slov. den


IE *u > praslovansko ŭ, staroslovansko ъ > sloven u, ə, e
lat. muscus, furl. moscje (< musca), staroslovansko mъhъ, rus. moh, sloven muha
praslovansko * sъnъ > srb, hrv. san, slov. sen [sən], bolg. sən

IE *e > praslovansko e, staroslovansko e > sloven e
lat. decem, staroslovansko desętь, sloven deset

IE *o > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. oculus, staroslovansko oko, sloven oko, furl. voli (< *ogl- < oculus)

IE *a > praslovansko o, staroslovansko o > sloven o
lat. axis, furl. as, litvan. ašìs, staroslovansko osь, sloven os

lungjis

IE *ī > praslovansko i, staroslovansko i > sloven i, ə
lat. vīvus, furl. vîf, litvan gývas, staroslovansko. živъ, sloven živ

IE *ū > praslovansko y, staroslovansko y > sloven i, ə
lat. fūmus, furl. fum, litvan, dūmas, staroslovansko dymъ, sloven dim

IE *ē > praslovansko ē, staroslovansko ě > sloven e
lat. sēmen, furl. sêm, staroslovansko sěmę, sloven seme

IE *ō > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. dōnum, furl. don, grêc dôron, staroslovansko darъ, sloven dar

IE *ā > praslovansko a, staroslovansko a > sloven a
lat. māter, furl. mari, staroslovansko mati, sloven mati

sreda, 21. april 2010

Un probleme dai siôrs / bogatejši v težavah


Lis catastrofis, taramots a copin i puars che no àn la pussibilitât di scjampâ, a restin fêrs dongje di un pericul potenziâl, infin a àn altris problemis. Cheste volte cul vulcan islandês Eyjafjallajökul al è dut come gambiât, i puars no àn masse bisugne di cjapâ un svol par une destinazion lontane o par cjatâsi une dì a Brussel e chê altre dì a NewYork par gambiâ dôs peraulis e dut chest te ete di videoconferencis.
islandês Eyjafjallajökull >
EYJA “isule“ di antîc nordic »EY« di gjerm. *agwiô, che si cjate tal todesc modern EILAND «une piçule isule«
FJALLA »clap, montagne« di antîc nordic FJALL di gjerm. *felza-, che si cjate tal todesc FELS »clap«
JÖKULL »glace« di antîc nordic »jǫkull« che al diven de lidrîs indoeuropeane: i̯eg-
cheste lidrîs si cjate dome tes lenghis gjermanichis e celtichis
p.e. inglês icicle »ghiacciolo“ , vieri todesc ihilla

Cheste e je une peraule viere-viere si cjate in dut il teritori european, ma ancje te Asie, cussì tal indoeuropean *jeg »toc di glace«, tal uralic, dulà o vin finlandês JÄÄ »glace«, ongjarês JÉG, ma la stesse lidrîs si cjate ancje te lenghe dai escimos, tal altaic (mongol, lenghis turchis) e dravidic.
Alore un probleme dai siôrs e par me però nome une chistion lenghistiche e o podarès dî che l'ongjarês ti jude a capî l'islandês!

bogatejši v težavah

Katastrofe, potresi ponavadi ubijajo predvsem revne, saj nimajo kam bežati, konec koncev se s takšno morebitno nevarnostjo niti ne ukvarjajo. Tokrat se zdi, je ognjenik Eyjafjallajökul , ime že vsi poznamo, vse obrnil, saj se revežem ne mudi na srečanja v Nju York (uporablja se tudi Novi York in novijorški, čeprav prav je le New York), zdaj pa ajmo vsi na videokonferenco, podpis pa virtualno!
islandsko Eyjafjallajökull >
EYJA “otok“ od staronordijsko EY, kar je pragermansko *agwiô, to pa ustreza nemški besedi EILAND «otoček«
FJALLA »skala« od staronordijsko FJALL, kar je pragermansko * felza-, kot nemško FELS «skala«
JÖKULL “ledenik, led” od staronordijsko jǫkull »led«, angleško sorodno je ICICLE »košček ledu«, to pa je vse iz praindevropskega korena *JEG-, ki se pojavlja samo v germanskih in keltskih jezikih.

Tu gre, nekateri predpostavljajo, za zelo staro besedo, saj se pojavlja tudi v jezikih Azije, tako v uralski družini, npr. finsko JÄÄ »led« ali madžarsko »jég“, se pa dobi ta koren tudi v altajskih jezikih (turški in mongolski npr.) in celo pri eskimih.

Torej le težava bogatih, zame pa zanimivo jezikoslovno vprašanje, lahko bi celo rekel, da ti znanje madžarščine -v tem primeru- pomaga razumeti islandščino!

ponedeljek, 12. april 2010

Il dibisugn di jessi produtîf / potreba po učinkovitosti



Cumò che mi impensi dal timp cuant che o vevi scrivût i dizionaris chel furlan o chel albanês, ma ancje chêi altris che no ai mai finît, che si cjatin cumò ducj ancje su la pagjine http://evroterm.gov.si/slovar/ – cumò mi ven iniment ce biel passetimp che al jere chest, alore par meti a confront la robe, scrivi un dizionari al somee ae ativitât che si davuelç cuant che si va a foncs, une ativitât limitade dome suntun prodot: foncs, peraulis, plui il plasê di fâlu e mancul impuartant il resultât (alore tornât cence foncs).
Vuê o ai mancul timp vê trê fruts piçui no ti da plui il spazi libar di passâ il timp cuntune vore non-produtive e infin nancje a lâ a foncs.
Meti adun peraulis, scrivi, compilâ elencs cence fin tant che il lavôr dai grancj enciclopediscj DuCange o Wilhelm Grimm o James Murray il compiladôr dal Oxford English Dictionary al è une ativitât no produtive almancul tal sens dal lavôr metût dentri in confront al mont materiâl che si cjape indaûr. Salacor si trate plui di une sorte di meditazion fâ alc, lavorâ su detais dome pal gust di fâlu – alore un mût di vivi une specie di Yoga.
Murray al à lavorât par agns e agns, al à calcolât che par finî la vore al bisugnarès meti su la cjarte ogni dì almancul 33 jentradis (peraulis, lemis), ma dispès i coventave dut il dì dome par une gnove peraule. La opare e ven finide dopo la sô muart (al mûr tal 1915). Tal 1928 la opare e contignive 414.825 lemis. Nuie mâl se o calcolìn 33 lemis par dì o esprimût in dîs: 12570 dîs = 34 agns.


potreba po učinkovitosti

Če se spominjam na čas, ko sem sestavljal ali zbiral besede za razne slovarje, ki se jih najde zdaj tudi na strani http://evroterm.gov.si/slovar , potem lahko rečem, da je to kar zabavno delo, nekje tako kot nabirati gobe ali regrat, samo da ga nabiraš leta, pri tem enostavno se lepo sprostiš.
Zdaj prostega časa za te manj plodne dejavnosti ni več tudi gob ne nabiram več (samo še regrat).
Zbirati besede, sestavljati dolge spiske kot so to delali stari enciklopedisti kot DuCange ali Wilhelm Grimm ali James Murray, pisec mogoče največjega slovarja Oxford English Dictionary ni preveč plodno, če vzamemo vloženi čas glede na izid, gre prej za vrsto meditacije, delati nekaj, samo za to da se nekaj dela, na nekaj ozkega osredotoči, da se bi razbremenili vsakodnevnih drobnih skrbi in opravil in vseh motečih misli.
Murray je to počenjal leta in leta, izračunal je, še preden se je lotil dela, da bo moral obdelati vsak dan vsaj 33 gesel, kasneje se je pritoževal, da je pogosto porabil cel dan samo za obdelavo enega gesla, besede (torej kot da nabiraš celi ljubi dan gobe, pa prideš z eno staro marelo).
Tako tudi dela ni končal, umrl je leta 1915, 1928 pa so drugi delo končali. Angleški slovar obsega 414.825 gesel. Ni slabo, če upoštevamo to, da je napravil 33 gesel na dan, torej vse skupaj 12.570 dni = 34 let.