scoltâ il carinzian / poslušati koroščino

No lu dîs tant che lenghist – parce che i lenghiscj lu san za benon che il dialet rosean al è pardabon un dialet carinzian – ma lu dîs dopo vê scoltât esemplis des varietâts carinzianis che si pues scoltâ CHI . La pagjine le àn viert par chei che a vuelin cognossi la lenghe slovene che si fevele in Carinzie, stant che purtrop a son pôcs chei che le doprin tant che lenghe primarie (chi no pensi ae mari-lenghe o lenghe di cûr no propit ae lenghe che si dopre te comunicazion di ogni dì inte pratiche), une robe che si viôt ancje inaltrò – ancje un grum dai slovens di minorance la gjenerazion dai zovins no le doprin cuant che a son dibessôi tra di lôr par esempli anzit tal gjinasi sloven a Clanfurt, dulà che la gran part de materie si le insegne par sloven, dome il probleme al è che tal timp libar e ancje sul curtîl de scuele i zovins a cjacarin tra di lôr par todesc.
Alore chestis bielis varietâts di Carintie si pues scoltâ sul sît segnât disore. E se si scolte chestis varietâts si viôt subit che il rosean al è un dialet carinzian e no un dialet dal grup di Primorska che si fevele fin jù a Triest.

poslušati koroščino

Ne kot jezikoslovec – kajti jezikoslovci so že do tega prišli, da je rezijanščina koroško narečje, ampak to lahko trdim tudi po poslušanju koroških narečij TUKAJ . Stran služi za učenje slovenščine, saj se na avstrijskem Koroškem slovenščina rabi v glavnem kot drugotni jezik iz enostavnega razloga, ker se je laže izražati v nemščini, tako tudi ni čudno, da se celo na slovenskih šolah otroci med odmori med seboj pogovarjajo v nemščini, pouk pa teče spet v slovenščini, jaz isto poznam iz mojih berlinskih let, ko sem hodil na slovenski dopolnilni pouk: tovarišica govori po slovensko, otroci pa hitro med sabo po nemško tudi med poukom. Torej, če poslušaš ta narečja, če pustimo nemški naglas ob strani, ki je verjetno novejšega datuma, vidimo povezavo z Rezijo (s kanalsko dolino je ja itak jasna).

Il stra-superlot gjermanic – germanski praloto

secont Pirone si dîs par furlan « lòt « , cheste peraule tant che il superlot al diven dal talian “lotto”, cheste però e je dal francês “lot”, ma ancje i francês le vevin cjapât dai francs, la peraule franche no le si cognossin plui di sigûr, ma la reconstruzion e dîs che si trate di *lôt, cheste peraule si cjate ancjemò vuê tai dialets de Basse Gjermanie e tal neerlandês dulà che o vin “lot”.
Ma se o laressin ancjemò plui indevant cul timp dome par plasê dî viodi ce che al sucêt:
La variant de peraule Basse todescje e je la peraule todescje moderne “Los” che e vûl dî “destin”, tal vieri todesc daspò l'an 765 si doprave lôs (cu la o-lungje). Vieri sasson “hlôt”, une lenghe gjermaniche che si fevelave te regjon tor la citât Hannover che e jere ancje la base pe lenghe inglese. Ducj dal gjemanic riconstrut *hlauti(z) “destin, part”, *hlauta(z) “destin, ereditât”.
La origjin di cheste peraule e reste scure no si cjatin altris leams, ma di sigûr e je une peraule che e diven de mitologjie gjermaniche, dulà che si doprave il lot – o disìn il proto-superlot- par decidi chistions impuartants anzit al jere un imprest e metodi te jurisdizion gjermaniche, alore lôr a son stâts i prins che a zuiavin al lot.

germanski praloto

Glede na priljubljenost loterije in lota, grem pogledat, skod nam ta besedica. Igra kot beseda sama je prešla v sodobne jezike, tako tudi k nam in v sosedno furlanščino ali nemščino iz italijanske »lotto«, ta pa je iz francoske predloge “lot”, to so Francozi prevzeli od Frankov, tako kot tudi ogromno drugih besed, saj so Franki za nastanjanje francoskega narodo odigrali glavno vlogo. Izvorna beseda Frankov ni izpričana, domnevamo lahko, da se je glasila *lôt, v tej obliki jo najdemo še danes v ozko sorodni nizozemščini, kjer imamo “lot”.
Kaj pa, če se spuščamo še naprej:
Različica nizozemske besede je nemška »Los«, ki se še danes uporablja tudi pri lotu, »Los« je »srečka«, pomeni pa tudi »usoda«, to pa že v letu 765, takrat se je to izgovarjalo kot »lôs« (z dolgim o-jem).
Starosaško je to v starejši obliki “hlôt”, ta germanski jezik, se je govoril nekje okoli mesta Hannover v severni Nemčiji, je pa istočasno podlaga današnje angleščine. Germanska prabeseda je morala glasiti *hlauti(z) pomenila pa je »usoda« ali *hlauta(z) “usoda, dediščina”. Izvor in povezava s sorodnimi jeziki ni pojasnjen, vemo samo, da gre za besedo iz germanske mitologije, kjer so žreb, žrebanje – neke vrste pra-loto – uporabljali germanski duhovniki in kasneje tudi sodniki, ki so s pomočjo žreba odločili sodne spore, skratko to so bili prvi igralci lota.

une "polse" furlanizade / furlansko »polse« in gorenjska Słovenija

POLSE? Scuasit ducj o doprìn vulintîr cheste peraule. Ancje se si trate di une peraule di divignince latine-greche cun lidrîs une vore lontanis e vieris, mi pâr di jessi une peraule tipiche furlane (e in chest câs no pensi al significât de peraule, parce che i furlans almancul lu disin a lavorin masse).
Interessant e je la cuistion dontri vegnie la “l”, tal latin o vevin PAUSA che al diven dal grêc “paûsis”.
Salacor cussì PAUSA >
1. POUSE >
2. POLSE < chi o vin un pas interessant “u” e diven “l”.
Strani parce che normalmentri o vin il svilup contrati “l” > “u” par esempli tal sloven: vieri sloven “bil” > pronunciazion moderne “biu”, cravuat “bio”.
Opûr: sloven bila “e jere” –
sloven di Gorenjska (p.e. ator di Bled) bła, polac była
la “ł” si pronuncie tant che /w/.

Alore in chest câs no si trate di un svilup tipic, forsit o vin un “l” analogjic alore une furlanizazion de viere peraule greche.

furlansko »polse« in gorenjska Słovenija
Skoraj vsi se ukvarjamo s besedo odmor, tudi če ga trenutno nimamo. Furlani uporabljajo besedo »polse«, ki takoj spominja na našo pogovorno »pavza«. To je stara beseda, ki je prišla v naše kraje prvotno iz stare grščine preko latinščine in se danes najde tudi drugje npr. v nemščini »Pause«.
Furlanska se vede malce čudno, zdi se mi kot da bi jo pofurlanili (čeprav veljajo za delavne in se ne ukvarjajo preveč s pavzami, menda).
Kratko rečeno od kod jim ta –l- v »POLSE«, saj beseda prihaja neposredno iz latinščine »PAUSA”, kar je iz grške “paûsis”.
Razvoj bi lahko bil
Lat. PAUSA >
Prafurlansko POUSE >
Furlansko POLSE < tu imamo zanimivi korak “u” postane “l”.
Zakaj le?
To je čudno tudi zaradi tega, saj je obrnjeni razvoj namreč “l” > “u” ali “W” ali “v” pogostejši, vzemimo slovensko:
staroslovensko “bil” > sodobno “biu”, Hrvatje imajo “bio”.
Ali poglejmo: slovensko bila – gorenjsko bła, polsko była
gorenjski in polski trdi ł izgovarjaj kot /w/.
Po gorenjsko bi moralo biti „Słowenija”, tako imajo Poljaki Słowenia, kar se izgovarja kot Swovenija.

Furlanski “L” prihaja torej od drugod, ali pa so enostavno besedo po svoje po analogiji pofurlanili.

La ipotesi Kurgan / Kurganska hipoteza

Il furlan e il sloven a àn la istesse stra-none tant che la lenghe hindu o pashtu in Afghanistan o sedi il todesc o celtic. Il materiâl il vocabolari vieri di base, i numârs e ancje la struture gramaticâl al è scuasit dal dut identiche, se o lin indaûr doi trê mil agns – se o pensì ae lenghe dai Romans o al sanscirt la lenghe cultiche indiane.
Za dal principi de indoeuropeistiche (1800-1850), la sience su la lenghe indoeuropeane, i lenghiscj a pensin che la patrie prestoriche e jere inte Europe di Soreli Jevât, a nord dal Mâr Neri, parce che chest al spiege al miôr il stât storic e ancje il stât atuâl che al mostre une presince dai popui indoeuropeans cussì te Europe a Mont che ancje a Soreli Jevât fin Indie (il sanscrit) e Chine (il tocaric).
Une localizazion detaiade no je pussibile, parce che i dâts arceologjics no nus disin in ce lenghe a fevelavin lis rapresentants di une culture. Ancje vuê o vin il câs cuant che i individuis di une culture, disìn la culture mitteleuropeane a fevelin diviersis lenghis e anzit une vore diviersis se si impensin dome dal ongjarês e lu metin a confront cul furlan e sloven.
Al presint o scugnìn considerâ dôs teoriis, une e fevele de patrie anatoliche chê altre de ipotesi kurgane.
La ipotesi Kurgan (de peraule turche Kurgan »cjistiel«) al vûl peâ i dâts archeolgjichis, la culture kurgane cul popul ipotetic i indoeuropeans che secont cheste teorie a viverin al nord dal Mâr Caspic.
A pro di cheste teorie o podìn contâ sù che cu la lôr organizazion sociâl di int nomadiche o seminomadiche a rivavin adore a slargjâsi une vore a svelt viers la Europe, parce che a doprarin za il cjaval e altris vantaçs cjapâts sù dai popui altaics des stepis asiatichis.
Ancje se a viverin dongje des stepis asiatichis a forin di tip europeide alore no partignissin al grup altaic.
Cuintri dut chest al fevele che lis lenghis indoeuropeanis a àn cognossût dal principi la terminologjie che si lee ae agriculture, e a àn mancul peraulis che si lein al mût di vivi nomadic.
Chest ultin al da sosten a une patrie primarie in Anatolie, parce che la Anatolie si lee al centri de agriculture al Medi Orient.
A pro de teorie anatoliche al fevele la cognossince de agriculture che tant che lu savìn di sigûr il lûc di nassince de agriculture al jere propit il Medi Orient alore dongje o un po al sud de Anatolie dulà o vin ancje un testimoni de presince indoeuropeane ven a stâi il popul i itits un popul indoeuropean che al abitave la part centrâl de Anatolie tal secont mileni a. Crist (al soreli jevât dal cjâf lûc Ankara di vuê). E propit li in Anatolie a àn cjatât i tescj plui vieris scrits intune lenghe indoeuropeane.


Kurganska hipoteza
Že od začetka indoeuropeistike, znanosti o naših daljnih prednikov, se predpostavlja izhodišče nekje na vzhodu Evrope, ker to najbolj razloži zgodovinsko in tudi današnje stanje, ki kaže razširitev v Zahodno Evropo in širitev vse do Indije, ter na sever.
Točna lokalizacija tega pranaroda ni mogoče, ker ne moremo arheološke najdbe pripisati nekem jezikovnem rekonstruktom, domnevni indoevropščini, ki naj bi bila skupna prababica. tako slovenščini, furlanščini, irščini, italijanščini ali jezikom hindi in paštu.
Tekmujeta trenutno domneva o anatolski pradomovini proti kurganski domnevi.
Kurganska hipoteza povezuje arheološke najdbe, ki jo arheologi imenujejo kurgansko kulturo z praindoevropejci, ti naj bi živeli severno od Kaspijskega morja.
Za Kurgansko teorijo govori, da je bila ta kultura polnomadska in se s tem lahko hitro širila, uporabljala je konja in poznala, ker je bila v stisku z altajskimi nomadskimi narodi, tudi način stepskega živjenja. Torej imeli so uspešni način za širitev.
Večina pripadnikov te kulture je kazalo značilnosti evropeidne rase, samo naprej na vzhodu se pojavi tudi mongoloidni tip.
Proti govori, da indoevropski jeziki kažejo na razvito terminologijo zgodnjega poljedeljstva, to se pa ne ujame z polnomadskim kurganskim narodom.
V prid Anatolske pradomovine navajajo prav to, poznavanje poljedeljstva, ki je imelo svoje zgodovinsko središče na Bližnjem Vzhodu. Prav v Anatoliji pa so odkrili v začetku 20. st. tudi indoevropski narod, Hetite. Prav od tam izvirajo tudi najstarejša besedila v nekem indoevropskem jeziku.

La lenghe uiguriche / ujgurščina

Cualchidun al à sintût in chescj dîs pe prime volte de esistence dal popul de divignince turche/turchiche ven a stâi i uigûrs tal nord de Cine. Interessant che la lenghe di chest popul – o fevelìn di 10 milions di fevelants di cheste lenghe che si fevele no nome in Cine, ma ancje in Kazakhstan e ancje in altris paîs di cheste regjon – e vonde dongje fin vuê ae lenghe turche che si fevele in Turchie. Al prin cuc no parce che i uigûrs a doprin la scrite arabe, ma al esist ancje une variant in scrite turche latine, e chi si viôt subit che si trate di parincj, prin di dut cjalait ai numârs. Anzit si pues dî che i uigûrs si cjatin fin vuê sul teritori dal vieri centri storic dai turcs:

TURC – UIGURIC
1-10
bir bir
iki ikki
üç üq
dört tört
beş bex (bash)
altI alte
yedi yet'te
sekiz sekkiz
dokuz tokh'khuz
on on

11 on bir on bir
12 on iki on ikki
20 yirmi yigrime
30 otuz ottuz
40 kirk khirkh (qirq)
50 eli ellik
60 altmış atmix (atmish)
70 yetmiş yetmix (yetmish)
80 seksen seksen
90 doksan tokhsen
100 yüz yüz
200 iki yüz ikki yüz

O ancjemò chestis frasis di base che a mostrin ancje la strente parintât tra l'uigur e l'uzbec:
Turc – uiguric – uzbec - furlan - sloven
gün – kun – küni - dì – dan
bir gün – bir kun – bir küni - une dì, une volte – nekega dne
evde yok - oyde yokh - öyde yok – nol è in cjase – ni doma

dedi – dedi – dedi - al à dit – je rekel
cevap verdi – javap berdi – jawap berdi - al à rispuindût – je odgovoril
sen – sen – sen - tu – ti (pronon)


ujgurščina


Marsikdo je v teh dni prvič slišal za Ujgure, turški narod na severozahodu Kitajske.
Zanimivo je, da je jezik tega naroda s približno 10 milijonov govorcev, ki se ne govori samo na Kitajskem, zelo podoben in soroden turščini, ki jo govorijo v Turčiji. Na prvi pogled mogoče ne, kajti Ujguri uporabljajo arabsko pisavo kot so to tudi storili (osmanski) Turki do konca prve svetovne vojne. Če primerjamo na primer številke, je ozko sorodstvo več kot očitno. Številke od 1-5 se ponavadi dobro ohranijo in lahko odkrijejo, dokazujejo sorodstvo tudi tam, kjer to na prvi pogled ni očitno kot npr. madžarščina v primerjavi s finščino. Ujguri se še danes nahajajo na področju, kjer so bivali pra-turki.

Turško – ujgursko
1-10
bir bir
iki ikki
üç üq
dört tört
beş bex (bash)
altI alte
yedi yet'te
sekiz sekkiz
dokuz tokh'khuz
on on

11 on bir on bir
12 on iki on ikki
20 yirmi yigrime
30 otuz ottuz
40 kirk khirkh (qirq)
50 eli ellik
60 altmış atmix (atmish)
70 yetmiş yetmix (yetmish)
80 seksen seksen
90 doksan tokhsen
100 yüz yüz
200 iki yüz ikki yüz

Pa še nekaj primerjav tudi z uzbeškimi primeri:
Turško – ujgursko – uzbeško - furlansko - slovensko
gün – kun – küni - dì – dan
bir gün – bir kun – bir küni - une dì, une volte – nekega dne
evde yok - oyde yokh - öyde yok – nol è in cjase – ni doma

dedi – dedi – dedi - al à dit – je rekel
cevap verdi – javap berdi – jawap berdi - al à rispuindût – je odgovoril
sen – sen – sen - tu – ti (pronon)

Asterix nol fevele par furlan / Asterix ne govori furlansko

Asterix al è stât bielzà voltât par retoroman o miôr par romanç la lenghe normalizade, un costrut di une lenghe scrite, e ancjemò par sursilvan e vallader, doi dialets fevelâts e vonde diferents, anzit il sursilvan al è un dialet periferic al soreli a mont dai Grisons, se o volìn o podìn clamâlu ancje il cuintripont al furlan che si cjate te periferie al soreli jevât.
A àn voltât l'Asterix par scuasit ducj i dialets todescj, ancje par berlinês o vienês – scuasit ogni borc un po plui grant al à il so Asterix.
Chi l'esempli retoroman
romanç
Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Cjale ae version sursilvane, il sursilvan nol cognòs la inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
sursilvan camps
vallader: champs
furlan: cjamps

E Asterix par furlan?
Nô o sin tal 50 denant di Crist. Dute la Galie e je ocupade dai Romans..Dute? No!...
Une borgade de Armoriche ....

Asterix ne govori furlansko

Asterixa so prevedli v skoraj vsak živi ali neživi jezik ali narečje, takorekoč vsaka vas ima svojo Asterix verzijo, tako so strip prevedli tudi v retoromanščino, torej v romanč, umetni stvor pisane retoromanščine, in še v dva druga narečja, ki se govorita na jugu Švice jezika sursilvan in vallader.
Sursilvan zavzema posebno mesto v tej retoromanski skupini, nenazadnje zato ker se nahaja na zahodnem obrobju, nekako nasprotje furlanščini, ki se nahaja na vzhodnem obrobju domnevno iste skupine.

Evo v romanščini

Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Tu imamo tudi primer sursilvanske posebnosti, ki ohranja v nasprotju z drugimi retoromanskimi jeziki še latinsko vzglasje v položaju K, C pred A-jem:
sursilvan camps
vallader: champs
furlansko: cjamps

La grafie iliriche / ilirska pisava

"Danica ilirska" la riviste dai iliriscj /časopis iliristov

La grafie moderne de lenghe slovene si lee al timp de nassite de nazion slovene di vuê ven a stâi al timp pôc prin de rivoluzion dal Març 1848. In chest timp si jevarin lis primis vôs politichis a pro di une patrie slave o miôr jugo-slave cu la idee di unî i cravuats, serp e slovens che a viverin in chel timp ancjemò sot la viere monarchie austro-ongjariche. Un dai protagoniscj di chel moviment clamât “ilirisim/ilirizem/ilirizam” (che no a nuie a ce fâ cul popul antîc protoalbanês) al fo il cravuat Ljudevit Gaj che al veve screât a Budapest la grafie moderne dal cravuat la cussìclamade “Gajica” sul model cec cu lis pipis innomenadis č, š, ž ev.i.
Par Gaj e tancj altris inteletuâi dal moviment iliric i slovens e cravuats a partignissin a chel istès popul, cuntune lenghe comune la lenghe iliriche (lingua Illyrica, illyrische Sprache) ven a stâi il serp-cravuat, tal istès timp si dinee al sloven il fat di jessi une lenghe, si riten il sloven tant che se fos dome un dialet che al ven dome fevelât.
La plui part dai slovens e serps no jerin masse dacuardi e no àn acetât chê idee, cussì ancje il nestri poete France Prešeren parce che no volevin molâ la lenghe slovene. Alore ca di noaltris and’jerin slovens e antislovens cuntune discussion simile a chê che si davuelç vuê in Friûl. Batais di ogni sorte.
La lenghe slovene e veve passât ancje chest periodi e si dopre ancjemò vuê, però tant che une relicuie vive di chel timp de idee iliriche-cravuate molâ il sloven sì e no, e je propit la nestre grafie slovene atuâl che difat e je la grafie “iliriche”. La grafie moderne slovene e cussì scuasit identiche cun la grafie cravuate e cussì nuie strani che il sloven scrit al è une vore plui dongje al cravuat che no la lenghe fevelade.
La nestre biele relicuie la grafie iliriche cu lis pipis però no à vût (no à) masse sucès in Friûl.


ilirska pisava

Črkopis slovenščine izvira iz časa rojstva moderne slovenske nacije, torej v obdobje pred marčevsko revolucijo (1848). V tem času so se prvič pojavile politične misli o neki slovanski ali južnoslovanski krajini, v kateri naj bi živeli Slovenci, Hrvatje in Srbi, seveda najprej vsi lepo znotraj Avstroogrske.
Eden od pomembnih gibanj je bilo ilirsko, Hrvat Ljudevit Gaj, ki je bil med drugim tudi poslanec v madžarski skupščini, je izdelal v Budimpešti naš črkopis in osnovo za pravopis “Gajico” na osnovi češkega pravopisa. Sam je uvedel nekaj novosti, npr. LJ in NJ, torej po Gaju Ljubljana, Bohinj itd..
Za Gaja in druge predstavnike ilirizma Slovenci in Hrvatje pripadajo istemu narodu z enim samim jezikom ilirščino, ki je bila nič drugega kot hrvaščina (lingua Illyrica, illyrische Sprache) in nima nič opraviti z antičnim ljudstvom Ilirov, slovenščina naj bi bila na nivoju narečja kot neka pogovorna različica
Večina Slovencev in Srbov ni sprejela te zamisli, tako tudi France Prešeren, kajti hoteli so ohraniti svoj jezik. Slovenščina je šla skozi to obdobje in preživela, toda kot nek spominek na ta ilirsko-hrvaški čas z vprašanjem opustiti slovenščino v prid hrvaščine da ali ne je nam ostala ilirska pisava, ki je dejansko hrvaška in pisno slovenščino približala hrvaščini. Mislim pa, ne glede na to čigava je kreacija češka ali hrvaška, je treba priznati, da je ta pisava vseeno najprimernejša za zapis slovenščine, trdil bi celo, da je naša Gajeva različica celo izboljšek češkega izvirnika.