Il piçul peç di Nadâl / božična jelka

Îr mi soi domandât: il supermarket SPAR isal austriac o todesc?
I austriacs a disin che SPAR al è nestri, austriac, il nestri supermarket tipic che si cjate ancje in ogni paîs austriac, une scuasi omnipresince austriache di “SPAR”, clâr ducj a crodin che il non SPAR al divignedi di “sparagnâ” tant che la peraule furlane “spar-agnâ” o la taliane “ri-spar-miare” in Slovenie la int e dopre ancje la peraule “šparati« ancje i cravuats a doprin cheste peraule, ancje se inte lenghe uficiâl o vin butât fûr dutis lis peraulis di divignince todescje e cussì o doprìn “štediti” o “varčevati” al puest di chê todescje.
Però..SPAR nol è ni austriac ni todesc, al è - o almancul lu jere - neerlandês.
E “SPAR” e je une peraule neerlandese!
SPAR al vûl dî “peç” par neerlandês, in Italie o vin la variant cul articul “DE SPAR”, par furlan alore
“il peç”, alore “de spar” al è un vocabul neerlandês, ce biel, e cumò o capìs dut, ancje parcè a doprin chest piçul peç di Nadâl tant che logo.


božična jelka

Včeraj sem se, bolje smo se spraševali, ali je trgovina SPAR avstrijska ali nemška, vsaj genetsko gledano po poreklu?
Avstrijci trdijo, da je SPAR njihov, avstrijski, prava domača trgovina, ki jo najdeš res tudi v najmanjšem avstrijskem kraju, prav tako so prepričani, kot sem bil to tudi jaz do včeraj, da ime “SPAR” jasno izhaja iz nemškega “sparen” ali naš pogovorni “šparati«, ali italijanski “ri-spar-miare”, pri Furlanih kot “spar-agnâ”.
Ampak temu ni tako..SPAR ni avstrijski ne nemški, je - ali vsaj je bil - nizozemski.
Dokaz je ime “SPAR”, ki po nizozemsko pomeni »jelka«, v Italiji imamo celo še izvorno različico z nizozemskim členom “DE SPAR”.
Lepo! Zdaj je tudi jasno odkod jim božična jelka v logotipu.

In Gjermanie e in Austrie si ricuarde la fin de Seconde vuere mondiâl / Spominjajo se konca druge svetovne vojne

Vuê si ricuarde la fin de Seconde vuere mondiâl (in Europe) e ancje vuê, mi visi ben, za 28 agns indaûr a trasmeterin su la TV il funerâl di Tito.
O vevi seguît la cerimonie in Gjermanie cui vôi di frut, e cuntune cierte braure di frut di vê vût un president preseât ancje in Gjermanie, viodût che la cerimonie si trasmeteve su la TV in direte ancje in Gjermanie.
In chel timp o vevi dome 10 agns e o jeri a stâ a Berlin, che si cjatave in chel timp tal 1980 ancjemò in plene vuere frede. E in Gjermanie lu tratavin come aleât.


Spominjajo se konca druge svetovne vojne

Danes se spominjajo konca druge svetovne vojne (v Evropi) in prav tako danes, spominjam se dobro, pred 28 leti so prenašali po televizijo Titov pogreb.
Sledil sem oddaji z velikimi očmi in neko vrsto otroškega ponosa, kajti v Nemčiji so ceremonijo v živo na debelo in široko prenašali in hvalili.
Takrat mi je bilo komaj deset let in živeli smo v Berlinu, ki je bilo v tem času še sredi in sam središčna točka hladne vojne, in v Zahodni Nemčiji je veljal za zaveznika.

Peta učna ura / Cuinte lezion

Spassizîrs ! Al va indenant pe sô strade il cors de lenghe slovene!


Mòja žèna píše tvòji žèni.
Kaj pa píše áli bólje rečèno zakáj ji pa píše.
Píše ji préko računálnika, dopisújeta se préko nékega fóruma.
Téga pa, kaj ji píše, ne vém, verjétno se pritožúje čez tèbe.
Čez mène?
Sevéda, čéz tèbe, saj te nikòli ni domà.
Rés jè, móram jo vprášati, kaj jo móti.
Hóčeš, nóčeš, móraš!


Besede:
moja // poss. pron. fem. di MOJ »gno«
žena, -e (fem.) femine // moja žena – la mê femine
piše // 3. sg. pres. di PISATI
SG pišem, pišeš, piše
DU piševa, pišeta, pišeta
PL pišemo, pišete, pišejo

tvoji // datîf sg. fem. di TVOJ »to«; tvoja žena – la tô femine
ženi // datîf sg. di ŽENA
kaj (pron. interog.) »ce ?«
pa (con.) »e«
ali (con.) o, opûr
bolje (av.) miôr
rečeno (part. pass. neutr.) di REČI »dî«
zakaj (pron. inter.) parcè
ji // pron. pers. datîf sg. di ONA »jê«
preko (prep.) a traviers di, cul jutori di, par mieç di, vie par; stradilà
preko računalnika = par mieç di un calcoladôr
računalnika // gjenitîf sg. di RAČUNALNIK, -a (masc) ordenadôr
I slovens no doprin la peraule inglese »computer«, si dopre dome »računalnik« che al diven dal verp RAČUNATI »calcolâ“, alore il računalnik al è un „calcoladôr”

dopisujeta se // rifless. 2. duâl di DOPISOVATI SE »scrivisi«
nekega // gjen. sg. masc di NEKI »cualchi«
foruma // gjen. sg. masc di FORUM »forum«, ancje SPLETNI FORUM »internet forum«

tega // gjen. sg. masc di TO »chest«
kaj (pron. rel.) ce
vem // 1. sg. pres. di VEDETI »savê“
SG vem, veš, ve
DU veva, vesta, vesta
PL vemo, veste, vedo (vejo)

verjetno (av.) salacor, forsit
se pritožuje // 3. sg. rifl. di PRITOŽEVATI SE »lamentâsi, lagnâsi”
čez (prep. + gjen.) sore di
tebe // gjen. sg. pers. pron. di TI »tu«
pritožuje se čez tebe = si lagne di te
mene // gjen. sg. pers. pron. di JAZ »jo«
Čez mene? = di me?
seveda (av.) sì, pardabon
čez tebe = di te (lagnâsi)
saj (con.) = viodût che, dât che
te = TEBE (forme atone)
nikoli (av.) mai
ni // chi al significhe »no'nd è«
doma (av.) in cjase, a cjase

res (av.) vêr
res je = al è vêr
moram // 1. Sg. di MORATI »vê di, scugnî«
jo // acus. sg. fem. di ONA »jê«
vprašati – domandâ
moti // 3.sg. pres. di MOTITI »conturbâ, discomodâ, disturbâ«
hočeš// 2. sg pres. di HOTETI »volê«
nočeš // 2. sg pres. di NE HOTETI »no volê«
moraš // 2. sg pres. di MORATI »volê«



SLOVNICA

Il verp NE BITI e la tierce persone »NI«

NE BITI
SG nisem, nisi, ni = no soi, no tu sês, nol è
DU nisva, nista, nista = (dôs personis) no sin, no sês, no son
PL nismo, niste, niso = no sin, no sês, no son

»ni« al diven di < NE »no« + JE »è, je« e je la tierce persone dal verp »NE BITI« = no jessi

1) »NI« si dopre di une bande tant che »non est« »nol è« semplicementri tal sens regolâr tant che la tierce persone dal verp »NE BITI« no jessi, ancje se il furlan nol cognòs il verp »no jessi« tant che forme sintetiche.
p.e.
ni lep »nol è biel«
ni močan »nol è fuart“
ni velik, je majhen “nol è grant, al è piçul”
ni Furlan, je Slovenec “nol è furlan, al è sloven”
ni bil on, bila je ona »nol jere lui, e jere jê«

2) Di chê altre bande NI si dopre tal sens di
»nol è chi« »nol esist« nol è presint« »no'nd è«, ma a voltis si pues voltâle cu la peraule »nuie«
p.e.
»te ni« o »ni te« = »tu no tu sês presint«
Il furlan nol cognòs une peraule corispuindinte pe peraule slovene »NI«.
Si cjate peraulis corispuindintis tes lenghis dal grup ural-altaic, tal turk »yok« o tal ongjarês »nincs, nincsen«

ni dela, ni denarja =
turc »iş yok, para yok« =
ongj. »nincsen munka, nincsen pénz«
= nuie lavôr, nuie bêçs

Ni bilo denarja = ongj. pénz nem volt. = bêçs no ‘nd’ jerin

Dopo “ni” si dopre il gjenitîf (il gjenitîf slâf dai frasis negativis, si jerial visât cualchidun?)
Ni razloga = no 'nd è parcè // razlog = il parcè

Compagn al BITI – NE BITI o vin ancje HOTETI – NE HOTETI e IMETI – NE IMETI

HOTETI »volê“ –
tant che la classe II - ETI
SG jaz hočem, ti hočeš, on hoče
DU midva hočeva, vidva hočeta, onadva hočeta
PL mi hočemo, vi hočete, oni hočejo

NE HOTETI »no volê“
Al puest dal h- si met n-.
nočem al diven di ne-hóčem, la vocâl toniche -ó- si manten, tal serp-cravuat invezit, ma ancje in Slovenie, si manten la vocâl –e- de negazion ne »hoću–neću« (viers sloven hočem-nočem).

SG jaz nočem, ti nočeš, on noče
DU midva nočeva, vidva nočeta, onadva nočeta
PL mi nočemo, vi nočete, oni nočejo

L'ûs
HOTETI/ NE HOTETI al significhe no dome »volê“, ma ancje „bramâ, vê iniment, pretindi”

Esecizi
Nočem več! (več = plui)
Ali nočeš velikega medveda, bi majhnega? (medved = ors; bi = vûstu)
Nočemo biti sužnji, hočemo več denarja! (suženj – sclâf, več denarja = plui bêçs)
Hočemo več vrst burekov! (vrsta – specie; burek – burek specialitât balcaniche che si mangje ancje in Slovenie)
Zakaj pa nočeš? (zakaj – parcè, pa – e)
Kaj hočeš?
Nočem peti! (peti = cjantâ)



Il verp ausiliâr IMÉTI »vê«
Tant che la classe -ATI

SG jaz imám, ti imáš, on imá
DU midva imáva, vidva imáta, onadva imáta
PL mi imámo, vi imáte, oni imájo

Te lenghe fevelade la vocâl i- nol ven pronunciât, alore dome: mam, maš, ma ev.i.
Interessant, ancje tal polac, cec e slovac o vin:
p.e. par cec:
já, mám. ty, máš. on/ona/ono, má
my, máme. vy, máte. oni/ony/ona, mají
o par polac
mam / masz / ma
mamy / macie / mają.


NE IMÉTI »no vê«
Te forme negative si met l’acent tonic su la prime vocâl
Ne + imám : nímam

Ancje chi si manten tal serp-cravuat la vocâl –e- de negazion ne »ímam - nèmam« (viers sloven imám - nímam).


SG jaz nímam, ti nímaš, on níma
DU midva nímava, vidva nímata, onadva nímata
PL mi nímamo, vi nímate, oni nímajo


Esercizi
Nimam denarja. Nimaš časa. Nima žena.
Nimava toliko denarja. (toliko = tant)
Vidva tudi nimata volje. (volja = voie)
Onadva nimata otrok. (otrok = frut)
Mi nimamo nič proti. ( imeti proti = vê cuintri)
Nimajo te besede, imajo drugo. (beseda = peraule)

Magyar Nyelv Múzeuma

Il Museu de lenghe ongjarese / Muzej madžarskega jezika

La setemane passade al è nassût a Széphalom il prin museu de lenghe ongjarese.
Strasordinari, si trate dal prin museu tal mont dedicât ad in plen a une robe bessole ae lenghe di un popul - almancul crodint a ce che o leievi sui zornâi ongjârs.
A vuelin meti in esposizion la lenghe ongjare intun mût inovatîf e interatîf, cun zûcs, melodiis p.e. cuntune vôs che e presente ducj i dialets e varietâts ongjaresis.
Al è biel dedicâ un museu ae storie e ae situazion atuâl di une lenghe vive, ative tant che la ongjare in ogni câs miôr che no fâ sù un mausoleu par conservâ lis ultimis peraulis di une lenghe muarte.
Mi no mi plasin masse i museus, ancje se la mê femine e je la fie di un inomenât museolic ongjâr, si pues dî che jê e je scuasit cressude intun museu.
Ma salacor une idee biele di cjoli sù par esempli in Friûl si podarès fâ sù un museu de lenghe furlane o ancjemò miôr des lenghis di Friûl, tantis varietâts diferentis, impinions, al coventarès une grande cjasone par meti dentri dut. E no pal ultin tal forest e la plui part dai turiscj che a passin ogni an par Udin e Lignan no àn mai sintût une peraule furlane o de esistence de diviersitât lenghistiche in Friûl.


Muzej madžarskega jezika / Magyar Nyelv Múzeuma

Pretekli teden so odprli v Széphalomu prvi muzej madžarskega jezika. Zanimivo, ker naj bi to bil edini muzej na svetu posvečen nekemu nacionalnemu jeziku – vsaj tako oglašujejo svoj projekt Madžari.
Predstavili naj bi tam madžarski jezik na interaktivni način, z igrami, glasbo, in z glasovi, ki govorijo v različnih madžarskih narečij.
Lepa zamisel torej ta muzej živega jezika, čeprav meni muzeji ne ugajajo preveč, tudi če je žena iz muzejske družine, kjer so dobesedno v muzeju odraščali.
Dobra zamisel tudi za druge, posebno za furlansko mnogojezičnost (znanje in redna raba mnogo jezikov), furlanska narečja, benečansko, slovenske in nemške variante, da bi to vse pod eno streho spravili, bi rabili vsekakor večjo bajto kot Madžari.
Tako bi za mnogojezičnost tudi zvedeli turisti, ki čeprav v trumah, predvsem Avstrijci, hodijo na furlansko obalo (Lignano itd.), niso nikoli slišali za tamkajšnjo stvarnost.

fieste dai lavoradôrs / praznik dela

In Americhe no fiestezin la fieste dai lavoradôrs, ancje se a jerin propit lôr che le àn cjatât fûr,
a Philadelphia e Chicago al Prin di Mai tal 1886 cuant che i lavoradôrs e manoâi a vevin decidût di lavorâ al puest di dîs oris „dome” vot. Si sin fermâts mi pâr, ancje vuê la plui part di nô, almancul in Europe, o „mangjìn” ogni dì chês vot oris o di plui.
Ma no covential un gnûf „Chicago”. p.e. lavorâ a puest di vot dome sîs oris?
Par mancjance di timp o lavorìn ancje tal timp libar, tant che jo vuê tant che manoâl e gno fi come muradôr.


praznik dela

V Ameriki ne praznujejo delavskega praznika, čeprav so bili ravno oni tisti, ki so ga iznašli,
v Filadelfiji in v Čikagu, ko so se prvega maja leta 1886 odločili, da bodo namesto 10 ur delali „samo” še osem.
Škoda res, da smo se na tej točki ustavili, še danes smo pri tistih osmih urah, vsaj v Evropi.
Mar ne potrebujemo kakšnega novega Čikaga, recimo namesto osmih samo še šest?
Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, se dela tudi na današnji dan, jaz kot curakar, sine pa kot mojster.

la mari dal nastri adesîf / mati lepilnega traku

Lis peraulis plui vieris si dismentein, ma si dismentein ancje peraulis gnovis apene nassudis, a son des peraulis di mode dispès condanadis a murî. A vegnin dopradis une vore, e dopo semplicementri nissun si vise plui di lôr, intun lamp cence un parcè.
Plui o mancul chel istès al vâl ancje pes lenghis.
In ogni lenghe o podìn cjatâ chestis peraulis di mode o "gnûfs" comuns.
Il plui cognossût non doprât ancje tant che non comun al è il non che al diven dal non "Coca Cola" o cun altris peraulis dal concret al comun:
furl. "cola"
todesc: Cola
sloven: kola
ongjarês: kóla.
Tal ongjarês si cjate a bande dal non „kóla” ancje il verp „kólázni” che al vûl dî „bevi cola” e ancjemò il non „kólázás” „la azion, il bevi cola, trincade, scolade”

Mi vegnin iniment ancjemò altris esemplis slovenis:
gilera > džilera 'moto'
Radenska > radenska 'aghe minerâl´
Sellotape > salotejp 'nastri adesîf'
Gedore > gedore fpl „imprescj”
Proja > proja „cafè cence cafeine”
Michelin > mišelinka „gome”
Rama > sloven, ongjarês 'ogni gjenar di margarin'
Nescafé > ongjarês neszkávé „istant cafè“

In ogni paîs o vin un non speciâl par „nastri adesîf”, i slovens a disin „salotejp” dal non Sellotape, i todesc „Tesa film” de dite todescje „Tesa”, il non al diven dal non de segretarie Elsa Tesmer (Te + sa), e fo pardabon propit jê la mari dal nastri adesîf.
In Austrie a doprin il prodot de dite „Tesa”, però mi àn dit (rispuindût par jessi precîs la setemane passade sul gno puest di vore dopo che o ai dit a une mê coleghe che mi covente il „Tesa-film”) „Noaltris in Austrie o doprin e cognossin dome il non „Tixo”, nô no disìn mai „Tesa”!”
Alore in Austrie „Tixo” il non dal prodot „Tixo” di une dite vienese.
La dite austriache no esist plui, cussì i austriacs a scuegnin doprâ la TESA todescje, però a doprin indevant il non vieri „Tixo”, simpri difindint il so jessi „austriac”.


mati lepilnega traku

Stare besede gredo v pozabo, to velja tudi za nove, komaj nastale, modni pojavi s kratko življenjsko dobo. Rabijo se pa vendar pogosto, kasneje se jih pa ne spomni več nihče, pač kot pri modi.
Enako velja za jezike nasploh.
Vsak jezik pozna modne besede ali nova obča imena.
Najbolj znan primer je ime izveden iz imena "Coca Cola" ali drugače iz konkretnega v splošno:
Furl. "cola", nemško: Cola, slovensko: kola, madžarsko kóla.
Madžari očitno radi pijejo kolo, poleg imena „kóla” imajo glagol „kólázni” „piti kolo” in samostalnik iz glagola „kólázás” „pitje kole” neko vrste pijančevanje s kolo.

Še nekaj slovenskih primerov:
gilera > džilera 'motor'
Radenska > radenska 'mineralna voda´
Sellotape > salotejp 'lepilni trak'
Gedore > gedore fpl „orodje”
Proja > proja „žitna kava”
Michelin > mišelinka „guma”
Rama > sloven, ongjarês 'margarina'
Nescafé > madž. neszkávé „instant kava“

Vsaka država ima svojo posebno ime za „lepilni trak”, Slovenci pravijo „salotejp” iz imena britanskega podjetja „Sellotape”, Nemci imajo „Tesa film” iz imena podjetja „Tesa”, točneje ime izhaja iz imena tajnice podjetja „Elsa Tesmer” (Te + sa), ona naj bi bila prava mati lepilnega traku.
V Avstriji ni čisto tako, uporabljajo izdelek podjetja „Tesa”, ampak rekli so mi ravno prejšnji teden v službi, ko sem spraševal za „Tesafilm”: „Pri nas v Avstriji poznamo samo „Tixo”, pri nas se reče „Tixo”, tako in ne drugače!
Tixo je ime izdelka nekega dunajskega podjetja.
Avstrijskega podjetja ni več, tako da danes na avstrijskih pisalnih mizah, tako tudi pri nas v službi uporabljamo samo nemško TESO, čeprav še naprej pravijo „Tixo”, kajti Avstrijci se vedno na veliko trudijo imeti nekaj svojega.

Done Jakue bidea

Kaixo! I miei gjenitôrs che al moment a stan fasint a pît il “Done Jakue bidea” o il Troi di Santiago – compliments! - mi àn mandât i prins fotos. Lâ a pît e je une biele robe!
Te foto mê mame e altris pelegrins – e parsore une grande scrite, chê uficiâl dal lûc “Saint-Jean-Pied-de-Port” e une scrite plui piçule stampade in letaris maiusculis neris “Donibane Garazi”.
Ce isal chest “Donibane Garazi”?
»Garazi«, une “garage”?
No!
O vin un esempli de realtât semiuficiâl monolengâl intal Euskal Herria francês, un cartel e une scrite basche fate a man.

Te Vichipedie basche si lei:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Ce che al scugnarès jessi:
Donibane Garazi al è il cjâf-lûc de Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), dulà che si cjate il Troi di Santiago (il pont di partence dal Troi).

Lis peraulis:
buru = cjâf
hiri = citât
hiriburua = cjâf-lûc: (hiri + buru = citât-cjâf)
Donejakue Bidean = Troi di Santiago

done = sant
bide = troi

Kokatu = cjatâsi (lûc)

E ancjemò dôs peraulis:
hitz = peraule
hitz egin = fevelâ

Il euskara -magari cussì- no no lu capìs, ma il Troi lu fasarès vulintîr, al è biel lâ a pît!



Done Jakue bidea ali Jakobova pot

Kaixo! Moji starši, ki ravno pešačijo v Santiago po Jakobovi poti ali po baskovsko “Done Jakue bidea” – čestitke za podvig! – so mi poslali prve slike. Peš po pešadijsko na dolge razdalje je res zavidanja vredno!
Na sliki mami in v ozadju očitno neki drugi naključni romarji, menda jih je veliko, - zgoraj pa napis, uradni francoski kraja “Saint-Jean-Pied-de-Port” in spodaj neki manjši ročno tiskani napis s črnimi črkami “Donibane Garazi”, če prav vidim?
Kaj bo to?
Garazi? Neka garaža?
Ne!
Gre za poluradno “enojezično” resničnost v deželi Euskal Herria, majni napisek “Donibane Garazi” je ime kraja v baskovščini, pri tem “Done” ustreza francoskemu “Saint”.
V baskovski Wikipediji piše:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Kar bi moralo biti:
Donibane Garazi je glavno mesto pokrajine Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), kjer se nahaja tudi Jakobova pot (oziroma njena izhodiščna točka).

Baskovske besede:
buru (anat.) glava
hiri - mesto
hiriburua – glavno mesto
Donejakue Bidean = Jakobova pot

done = sveti
bide = pot

Kokatu = nahajti se (krajevno)

hitz = beseda
hitz egin = govoriti

Baskovščine ne razumem žal, ampak Pot bi pa prehodil z veseljem, peš seveda!