torek, 30. december 2008

“esperanto “o cui che al spere / “esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa”

Vuê sul podcast de Radio Slovenie – biele robe tirâ jù ce che ti smeche scoltâ seont il tô gust e voie - o ai sintût opinions interessantis (une discussion) su la cuistion doprâ o no doprâ l´inglês tes universitâts in Slovenie.
Un teme fûr dal timp.
Une discussion sul futûr de lenghe slovene cun dutis lis pôris tipichis. I sloveniscj la viele vuardie de lenghe slovene nus visin che o vin di bandî l'inglês e molâ lis lezions par inglês. Par meti adun e tignî in vite la terminologjie slovene o scugnìn difindi la lenghe slovene intes universitâts cuintri la influence de terminologjie inglese internazionâl.
Alc di simil o vin let sul blog de Ninine, la archeologhe furlane, cul titul »Lezions par inglês«, i parês a jerin ducj positîfs, ancje il gno, jo o ai cjatât che al sedi une buine idee ancje doprâ l'inglês.
Impuartant al è cence dubi cognossi e imparâ la terminologjie e il mût di scrivi internazionâl, se tu vûs publicâ alc al nivel internazionâl no ti reste altri che no doprâ l'inglês.
Un esempli: agns indaûr o ai metût adun un dizionari etimologjic de lenghe albanese in lenghe slovene, se o ves doprât l'inglês il public potenziâl al sarès plui grant e si cjatarès ancje cualchi letôr. O un altri esempli il gno dizionari o gramatiche furlane par sloven. Jo o ai decidût doprâ il sloven ancje par meti a confront o meti adun doi amîs piçui.
La lenghe plui grande e à il public plui grant.
Cheste e je ancje une des resons, parce o cjatìn dome pôcs furlans che a sielzin il furlan cuant che a vuelin tocjâ o presentâsi denant di un public grant (p.e. nuie cotidians par furlan).
E cumò il pont negatîf di dute cheste storie.
Noaltris che o fevelin une lenghe no-inglese, si cjatìn intune posizion disavantazose in confront a chei che a fevelin dome l'inglês.
L'avignî?
L'inglês al deventarà une specie di lenghe mari di ducj.
O pensi che planc a planc ancje »i grancj« todescj, talians, francês, spagnûi a deventaran almancul bilengâi inglês + la lôr lenghe, noaltris invezit almancul trilengâi i furlans cul talian, e i slovens cul cravuat.
Il mont inglês al reste privilegjât. La idee dal esperant – dome un sium idealistic.

“esperanto “ pomeni “ta, ki se nadeja, upa” prim. lat. Sperare, Fr espérer, Sp esperar,

Govorci majhnih jezikov so v neenakopravnem položaju, objavljati moraš hočeš nočeš v angleščini, torej spet moraš-hočeš-nočeš potrebuješ pomoč, kdo že zna kvalitetno prevajati v angleščino.
V bodoče?
Znanje angleščine se bo nekako dvignilo na raven dodatnega maternega jezika, tako da bodo tudi »veliki« Nemci, Italijani, Francozi itd postali dvojezični, medtem ko oni manjši, kamor spada seveda tudi slovenščina, bodo vsaj trojezični.

ponedeljek, 08. december 2008

Il plurâl ladin-furlan / ladinsko-furlanska množina

Il plurâl asigmatic / nesigmatska množina

Doprant lis peraulis che si cjatin te gramaticute di Cadorini (Furlan di Praghe):
“Une prime dispartizion si pues fâle jenfri di peraulis che a finissin par vocâl e peraulis che a finissin par consonant. Il furlan cul ladin dolomitan a son interessantis inte suaze des lenghis romanichis parcè che biel che pal plui a vebin il plurâl sigmatic (= par -s), a àn ancje peraulis che a fasin il plurâl par palatalizazion.«
Il romanç suizar invezit, la ipotetiche sûr, al à dome il plurâl sigmatic:
bratsch – bratschs (braç)
figl – figls (fi)
figlia – figlias (fie)
chasa – chasas (cjase)
nas – nas (nâs)
tscharvè – tscharvels (cerviel)
pra – prads (prât)
vestgì – vestgids (vistît)


La lenghe sursilvane si compuarte dispès in mût diferent, salacor par sô posizion gjeografiche ae periferie dal teritori retoromanç.
La plui innomenade diference e je che il sursilvan nol cognòs la cussiclamade inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval
Al podarès jessi un argument cuintri la lenghe protoretoromane.

Tal plurâl dai participis e adietîfs si manten il plurâl nominatîf latin –i, la plui part des lenghis romanzis e ancje dentri dal grup ipotetic retoroman-ladin-furlan a puartin indenant il –s latin dal vieri acusatîf.
sursilvan igl emploiau (<-atus) = l'impleât
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas)

O par lâ indenant o disarès che il furlan e il ladin a fasin il plurâl ancje zontant un /j/.


Ce che al sucêt cuant che si met il /j/ daûr diviersis consonants lu mostrin ben lis lenghis slavis, p.e. il sloven voz+jen > vožen tal polac list + je > liście ’=listje’.
O tal rumen: TOT (= DUT), TO'ATĂ (=DUTE), toţi (=DUCJ), toate (=DUTIS).
Etimologjichementri il sun /j/ al pues divignî ancje daûr une vocalizazion secondarie dal s latin tant che tal esempli lat. plus > furl. plui ’bolj’:

1) -st + /j/ > -cj
puest > puescj, past > pascj, trist >triscj, chest ’ta’ > chescj, just > juscj.
ladin: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc


2) –l(i) + /j/ > -i
popul > popui, regâl > regâi, pâl > pâi, pendul > pendui, pericul > pericui.
-li + /j/ > -i : cjaveli > cjavêi, fenoli > fenôi, voli > vôi, vieli > viêi, pareli > parêi, pedoli > pedôi, zenoli > zenôi.
Ladin: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

Tal rumen sg. copil ’frut’ > pl. copii
dialets slovens p.e.: boljš(i), boljša > bujš, bujša.
ongjarês. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk]
albanês ll> j : Sg. popull pl. popuj
bavarês l>j : todesc. alter > bavarês ojda


3)
-nt + /j/ > -ncj
grant > grancj, parint > parincj, tant > tancj
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)


4) -n + /j/ > -gn
an > agn(s); lad. ann - agn
bon > bogn; lad. bon > bogn.
Ladin, ancjemò: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn






ladinsko-furlanska množina

Nesigmatska množina
Furlanščina je znana po tem, da ohranja izglasni latinski –s, npr. pri tvorbi množine. Skupaj z ladinščino pa pozna tudi nesigmatsko množino kot je posplošena v italijanščini.
Švicarska sestra romanč ima samo sigmatsko množino:
romanč:
bratsch – bratschs (furl. braç, ital. braccio)
figl – figls (furl. fi, ital. figlio)
figlia – figlias (furl. fie, ital. figlia)
chasa – chasas (furl. cjase, it. casa)
nas – nas (furl. nâs, ital. naso)
tscharvè – tscharvels (furl. cerviel, ital. cervello)
pra – prads (furl. prât, ital. prato)
vestgì – vestgids (furl. vistît, ital. vestito)


Sursilvanščina, eden izmed retoromanskih jezikov v Švici, se pogosto obnaša povsem drugače kot ostali retoromanski in ladinski jeziki, morda zato, ker se nahaja na skrajnem zahodu te skupine.
Prava izjema je, da ne pozna nebnjenja K, C pred A, prav to pa naj bi bil glavni argument za retoromanskost nekega jezika.
CANIS = sursilvan TGAUN = furl. cjan
CABALLUS = sursilvan CAVAI = furl. cjaval

Pri deležniku ohranja kot edini še latinsko množino na –i in se vede pri tem kot italijanščina:
sursilvan igl emploiau (<-atus) = furl. l'impleât (zaposlen, zaposleni)
sursilvan ils emploiai (sursilvan cumprau 'comprât' - cumprai 'comprâts' (f. cumpradas) (kupljeni)


poglejmo furlansko-ladinsko množino:

Tvorbe z obrazilom /j/
Na ednino se dodaja -i /j/, pri tem pride v besednem sandhiju do nebnjenja ali izpada
izglasniškega samoglasnika. Nebnjenje te vrste je značilno za slovanske jezike, predvsem
poljščino, podobno kot v furlanščini imamo npr. v poljščini: list + je > liście ’=listje’
Ali romunsko:
TOT (= furl. DUT 'vse'), TO'ATĂ (= furl. DUTE)
toţi (=furl. DUCJ), toate (= furl. DUTIS).
Etimološko je /j/ lahko nastal tudi po drugotni vokalizaciji izglasnega s-ja kot v primeru lat.
plus > furl. plui ’bolj’

1) -st + /j/ > -cj
puest ’mesto’ > puescj ’mesta’, past ’jedilo’ > pascj ’jedila’, trist ’žalosten’ >
triscj ’žalostni’, chest ’ta’ > chescj ’ti’, just ’pravičen’ > juscj ’pravični’.
ladinsko: cest - cesç, artist – artisç, chest - chisc


2) –l(i) + /j/ > -i
popul ’narod’ > popui ’narodi’, regâl ’darilo’ > regâi ’darila’, pâl ’kol’ > pâi
’koli’, pendul ’nihalo’ > pendui ’nihala’, pericul ’nevarnost’ > pericui ’nevarnosti’.
cjaveli ’las’ > cjavêi ’lasje’, fenoli ’sladki janež’ > fenôi ’sladki janeži’, voli ’oko’
> vôi ’oči’, vieli ’star’ > viêi ’stari’, pareli ’sličen’ > parêi ’slični’, pedoli ’uš’ > pedôi ’uši’,
zenoli ’koleno’> zenôi ’kolena’.
Ladinsko: local - locai, manual – manuai, personal - personai, statal - statai
-ol -oi control - controi, col – coi, mol - moi
-ul -ui popul - popui, baul - baui
-il -ii profil - profii, ciampanil – ciampanii, sotil - sotii, stabil - stabii
-el -iei agnel - agniei, restel - restiei, bel - biei
ciavel - ciavei, pavel - pavei, vel - vei, el - ei
nadel - nadei, bochel - bochei, dedel - dedei, stivel - stivei
fossel - fossei, toel - toei, tel - tei, sel - sei, mel - mei
-uel -uei lenzuel - lenzuei, ciajuel - ciajuei, peciuel - peciuei

romunsko edn. copil ’otrok’ > mn. copii
V slovenščini poznamo podobne razvoje iz narečij, npr. boljš(i), boljša > bujš, bujša.
madž. kiabálj [-ba:j], lyuk [juk] (luknja)
albansko ll> j : edn. popull mn. popuj
bavarsko l>j : nemško alter > bavarsko ojda




3) -nt + /j/ > -ncj
grant ’velik’ > grancj ’veliki’, parint ’sorodnik’ > parincj ’sorodniki’, tant
’tolikšen’ > tancj ’tolikšni’
ladin: cant (dut cant) > canc (dut canc)

-n + /j/ > -gn : dva primera: an ’leto’ > agn(s) ’leta’, bon ’dober’ > bogn ’dobri’; prim. lad.
bon > bogn. Razvoj je šel an + j > ajn, podobno tudi sl. spanje > ljublj. spajne.
Ladinsko še: degun - degugn, gran – gragn, termen - termegn, orghen - orghegn, orden – ordegn, cuecen - cuecegn, joen – joegn, dann - dagn

sobota, 29. november 2008

la idee di tornâ mai / vrnitev na svetega nikoli

Il teme al rivuarde la nestre regjon comun, il Friûl e ancje la Slovenie.
Prin la domande ce ise la diference tra emigrazion e imigrazion?
La Emigrazion e je soredut il stât di scugnî lâ, te plui part dai câs cence la possibilitât di sielzi, la imigrazion e je la istesse robe dome cuntune conotazion un ninin plui negative te percezion de int, il stât atîf cu la possibilitât di sielzi, rivâ a un puest cu la idee di vê vantaçs economics.
Slovens e furlans a vevin lassât il lôr paîs plui che une volte, prin par lâ in Americhe, tal dopovuere o vevin prin la emigrazion politiche in Argjentine tal 1947 – cressût in Argjentine ancje il Ex-Prin Ministri de Slovenie Bajuk, plui tart tai agns Sessante e Setante al tache il gastarbeiterisim dopo il contrat todesc-jugoslâf a batin il tac tor di 50000 slovens pe Gjermanie, altris pe Svezie, Austrie e Suizare, i furlans a sielzin lis solitis destinazions, ma ancje i paîs francofons, la France, Belgjo.
Se si met a confront la migrazion in Europe e la situazion dai e-i-migrants, i esperts a disin che il plui positîf al è/jere il model svedês. Secont me positîf ancje l'esempli dal Ex-Berlin di bonât ocupât, cu lis sôs zonis militaris e civilis francesis, americanis o britanichis, o feveli par mê esperience personâl, al veve alc di un clime internazionâl, Berlin di bonât in chel timp al jere une isule politiche, une citât che ognidun al clamarès vulintîr la “nestre” citât, e no jere la citât dome dai todescj. Magari cussì no vuê dut al è gambiât, Berlin nol è plui une isule al è deventât di gnûf cjâf-lûc.
In Americhe o vevin une specie di clâf etniche pe imigrazion in vigôr ancjemò prin de seconde vuere mondiâl, vuê o podìn fevelâ di rassisim sociâl, il sisteme di fortificazion de Europe o Nord Americhe no mi pâr masse democratic, si cirin dome chei che a àn la scuele, bêçs evi.
Ma o vin ancje une migrazion interne, dentri des grandis fortificazions, cussì p.e. tal 2007 plui di 160.000 todescj a àn lassât il lôr paîs.
Al è un fat psicologjic che chei che a vevin lassât la sô patrie cu la idee di vuadagnâ bêçs par fâsi sù une cjase, gnove esistence, buteghe e.v.i. no tornin plui. Parcè? E scuasit ducj a jerin partîts cu la idee di tornâ dopo 2-3 agns.


vrnitev na svetega nikoli

Vprašanje, kaj je razlika med emigracijo in imigracijo. Emigracija je izselitev, imigracija pa priselitev ali vselitev.
V bistvu je to eno in isto, čeprav ko slišimo za emigracijo, se zadeva mogoče sliši bolj pozitivno, kajti nekdo je moral zapustiti dom, ne da bi pri tem imel, ne krivde, ne možnosti izbire, pač revež, saj so že v starodavnem času razpošiljali posameznike za kazen. Imigracija pa se veže prej z aktivno izbiro in ekonomsko prednost.
Slovenci in Furlani so stalno zapuščali domovino v raznih obdobjih, delež izseljencev je nad 10 odstotkov v določenih predelih še precej višji npr. Prekmurje, Dolenjska ali pa furlanska Karnija, če primerjamo npr. s sosednjo Avstrijo, tam takega izseljavanja ni bilo (z izjemo Gradiščanske, ki pa je bila zgodovinsko vedno madžarska). Najprej se je šlo v Severno Ameriko, po drugi svetovni je večina Slovencev izbrala okoli 50000 Zahodno Nemčijo, večjo število še Švedsko, Avstrijo in Švico, Furlane je vleklo bolj v francoske dežele, Francijo, Belgijo.
Če primerjamo migracijsko situacijo v Evropi, ni bilo nikjer prave politike na to, najboljša naj bi bila še situacija na Švedskem, iz lastnih izkušenj lahko pritrdim pozitivno oceno tudi za Zahodni Berlin. Zahodni Berlin je bil vse do padca zidu vedno drugačen kot ostala Nemčija, obstajala je neke vrste berlinske identitete, ljudje so se ne glede na ozadje počutili Berlinčane. Zahodnega Berlina z vidno prisotnostjo zaveznikov ni več, žal!
V Ameriki so zgodaj uvedli etnični ključ, torej imigracija iz želenih držav, danes ni več etničnega ključa, danes gledajo ne samo v Ameriki, tudi v drugih utrdbah, po tem kaj konkretno rabijo, izobrazba ali denar. Gredo pa tudi iz ene »utrdbe« v drugo, tako je npr. samo v letu 2007 več kot 160.000 Nemcev zapustilo Nemčijo za Kanado, Norveško, Avstralijo, Brazilijo itd.
Psihološko dejstvo je, da če se odločiš in odideš s kratkoročnim ciljem toliko zaslužiti, da bi zadoščevalo za hišo ali za kako večjo investicijo, je malo verjetno, da se boš sploh kdaj vrnil.

nedelja, 23. november 2008

Sedma učna ura / La setime lezion

Vuê o ai decît di tirâ fûr alc de Biblie, no pal ultin al è une vore interessant meti a confront i diviersis traduzions:

Jezus potuje in uči / Peregrinazions apostolichis

(Evangelij po Marku 1, Vanzeli di Marc Cjapitul 1)

35
SLOVEN:
Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.

FURLAN:
Tal indoman, unevore a buinore, al jevà, al jessì e si ritirà tun puest fûr di man, là che si fermà a preâ.


36
Simon in njegovi tovariši so mu sledili.

Alore Simon cui siei compagns si metè a cirîlu

[Coment: slediti al vûl dî “lâ daûr” te version furlane o vin il verp “cirî”]

37
Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.«

e, dopo di vêlu cjatât, i disin: «A son ducj che ti cirin!».




38
Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.«

Ur dîs: «Anìn di une altre bande, tai borcs dulintor, par predicjâ ancje li. Par chest, difat, o soi jessût».



39
In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.

E al lè predicjant tes lôr sinagoghis par dute la Galilee e parant fûr i demonis.


Besede/Peraulis:

navsezgodaj (av) unevore a buinore // < na vse zgodaj = »su dut« + zgodaj di buinore
ko (con) cuant che // la coniunzion subordinant »ko« e introdûs une frase temporâl
še (av) ancjemò
čisto (av) dal dut, pardabon, une vore // al diven dal adietîf »čist« pulît, mont, net, smondeât
temno (av) scûr // dal adietîf temen
teman (/temen), -mna, -mno (adj) scûr
vstal je vstal L-participi di vstati
vstáti [ustati] (vstánem) alçâsi, jevâsi
odpravil se odpravil L-participi di > odpraviti
odpráviti jessî, partî
ven (av) fûr
samòten fûr di man; na samoten kraj tun puest fûr di man
tàm (av) là
molíl L-participi di moliti.
molíti (molim) preâ
njegòvi mpl od njegov
njegòv, -a, -o (pro) so, sô
továriš, -a (m) compagn
továriši mpl di tovariš
mu pron pers dat sg clitic di on
sledíli L-participi di slediti
sledíti (sledím) lâ daûr
njèmu pron pers dat sg di on
našlí L-part di najti
nájti (nájdem) cjatâ
rèkli L-participi di reči
rèči (rèčem) dî
vsi [u'si] mpl di ves
ves, vsà, vsè (pron) dut
te pron pers acus clitic di TI »tu«
tèbe pron pers acus/gjen clitic di TI
íščejo 3pl pres di iskati
iskáti (íščem) cirî
jim (=ur) pron pers dat pl clitic di on
pojdímo = anìn (imperat 1sg di ITI
íti (grem) = lâ
drugám (adv) di une altre bande
v bližnja naselja acus di direzion al rispuint a la domande dulà?
blížnja acus npl di bližnji
blížnji, -a, -e (adj) di dongje, vicin, dulintor
nasélja acus npl di naselje
nasélje, -a (n) borc
da (coniunzion finâl) par; da bom tudi tam oznanjal par predicjâ ancje li
bom (1 sg fut di jessi)
tam (av) li
oznánjal L-part. pass. Di oznanjati
oznánjati (oznánjam) predicjâ
kájti (coniunzion causâl) par il fat che, par vie che, parcè che
za to
príti (prídem) vignî
prišèl L-part di priti
prihájati prihajal
njíhove pron possess. lôr
shódnica, -e (f) sinagoghe; la peraule e diven dal verp »s+hoditi«
shodnice (acus pl f direzion) di shodnica
po (prep + loc) par; po vsej Galileji par dute la Galilee
vsej loc. sg di ves »dut«
Galileji loc. sg. di Galileja
Galileja, -e (f) Galilee
izgánjal part. pass. di izganjati
izgánjati (izganjam) parâ fûr
demone acus pl
demon, -a (f) il demoni




Slovnica / Gramatiche

Il pronon possessîf / svojilni zaimek

moj oče = (il) gno pari
moja žena = (la) mê femine
moje morje = il gno mâr
moji konji = i miei cjavai
moje sestre = lis mês sûrs
moja jezera = i miei lâcs
tvoj brat = (il) to fradi
tvoji bratje = i tiei fradis


Te tierce persone:
il sloven al diferenzie ancje il gjenar dal proprietari cussì si scuen sielzi il pronon possessîf de tierce persone daûr il gjenar dal proprietari.
Viodìn un esempli:
(Janezov brat) njegov brat = (il fradi di Janez) il so fradi – Janez al è il proprietari. Il gjenar dal proprietari al è masculin. Viodût chest tu scuegnis sielzi il pronon possessîf masculin NJEGOV.
(Mickin brat) njen brat = (il fradi di Micka) il so fradi – Micka e je la proprietarie. Il gjenar de proprietarie e je feminine. Alore si scuen sielzi il feminin NJEN.
njegovi psi = i siei cjans (il proprietari al è masculin)
njeni psi = i siei cjans (la proprietarie e je feminine)


RAZPREDELNICA / LA TABELE
cuntun
OBIET SG /// PL
OBIET masc/femin/neutri /// masc/femin/neutri

JAZ/ moj,moja,moje /// moji, moje,moja
TI/ tvoj,tvoja,tvoje /// tvoji,tvoje,tvoja

ON/ njegov,njegova,njegovo /// njegovi njegove njegova
ONA/ njen,njena,njeno /// njeni njene njena

MIDVA/ najin najina najino /// najini najine najina
VIDVA/ vajin vajina vajino /// vajini vajine vajina
ONADVA/ njun njuna njuno /// njuni njune njuna

MI/ naš,naša,naše /// naši,naše,naša
VI/ vaš,vaša,vaše /// vaši,vaše,vaša
ONI/ njihov,njihova,njihovo /// njihovi,njihove,njihova

sreda, 05. november 2008

Il tiermin „retoroman-ç“ e „la cuistion ladine" / Izraza „retoromanski“ in „ladinsko vprašanje"



Te foto:
Theodor Gartner (nassût tal 1843 a Viene -1925) daspò il studi de matematiche al lavore tant che insegnant di chimiche e fisiche, tal 1876 daspò il so prin incuintri cu la culture ladine al tache a interessâsi al mont ladin-retoromanç e diven un dai plui grancj cognossidôrs de culture e lenghe ladine-retoromanze.

Na Sliki:
Theodor Gartner (1843-1925) po študiju matematike dela kot učitelj kemije in fizike, 1876 se začne po prvem srečanju z ladinsko kulturo zanimati za retoromanski svet. Danes slovi za klasika romanistike in snovatelja sodobnih raziskav retoromanske kulture in sveta.



Il tiermin „retoroman-ç“ e „la cuistion ladine“

A esistin fin al di di vuê dôs posizions tradizionâls:
1) il concet “la unitât ladine”
la unitât lenghistiche dal romanç (Suizare), ladin (dolomitan), furlan
La storie de cuistion ladine e tache cui “Saggi ladini” dal gurizan G.I.Ascoli (1829-1907). Ascoli al fevele di une zone lenghistiche e le clame “favella ladina” ven a stâi un »ladin comun«.
Al ven daûr il professôr austriac Theodor Gartner (1843-1925) cu la “Rätoromanische Grammatik (1883)” e “Handbuch der rätoromanischen Sprache und Literatur (1910)“.

2) cheste unitât e je un costrut teoretic-lenghistic cence une realtât storiche-sociologjiche
Esponents de cuintriposizion si cjatin in prime rie tra i talians:
Carlo Battisti (1882-1977) divignint dal Val di Non (Trentin) e il diatolic dal Tiessin Carlo Salvioni (1858-1920) a fevelin di pocs svilups comuns dentri dal grup ipotetic romanç- ladin-furlan, plui clâr e evident invezit al sedi il numar di leams dentri dute la regjon alpin-lombarde che e cjape dentri ancje i dialets de periferie di cheste stesse regjon il romanç, ladin e furlan.
Di chel timp in ca o fevelìn di »Ascolians« e »Battistians«. A Ascoli no i interessavin lis consecuencis politichis, par dute une altre robe la posizion dai Battistians che al fevele de »talianitât« de dute la regjon ancje di chê Suizare, la lenghe taliane e je la base, ancje pal romanç.

Naturalmentri al tache une discussion politiche, pai Suizars cheste cuistion di fâ part de »talianitât« sì o no e je une cuistion che al rivuarde la lôr identitât, lôr i lenghiscj romançs Robert von Planta, Jakob Jud, Chasper Pult a jerin cuintri.
Magari cussì no messedâ cuistions politics e lenghistics no jude la ricercje in chest câs, fin vuê i studiôs no àn cjatât une clarificazion dal probleme, a restin a di une bande i »Ascolians« e pe altre i »Battistians«.

Cussì si cjate la posizion ascoliane in diviersis libris di riference de romanistiche (p.e. Lausberg, Vidos, Rohlfs).
Carlo Tagliavini, un grant lenghist e romanist talian, ancje cognossidôr de lenghe albanese e dal rumen, al clame chest grup »ladino« però cuntun ciert dubi parvie il fat che si cjate dome pôc fûr par fûr comun-esclusîf (che no si cjate adaltrò tai dialets alpin-talians).
Tal ultin timp si doprin ancje gnûfs tiermins tant che »rhéto-frioulan« o »Alpenromanisch«.
La vore di riference il »Lexikon der Romanistischen Linguistik (LRL): Band III Die einzelnen romanischen Sprachen und Sprachgebiete von der Renaissance bis zur Gegenwart: Rumänisch, Dalmatisch / Istroromanisch, Friaulisch, Ladinisch, Bündnerromanisch.“ e trate lis feveladis in mût disseparât.

Il miscliç di fatôrs lenghistics e fûrlenghistics
Lenghistichementri si cjate il romanç une vore dongje ai dialets lombarts te istesse aree gjeografiche, culturâl, storichementri però si cjate intun contest dal dut diviers, ergo il romanç nol è un dialet talian – la definizion »ce isal un dialet e ce ise une lenghe« e je simpri une definizion fûrlenghistiche o politiche dipindint dal contest sociologjic, culturâl e storic.

La definizion lenghistiche
I criteris lenghistics a pro di une »Unitât ladine«
1) - conservazion dal –s in posizion finâl
2) - i grups: consonant + L (cl, gl, pl, bl, fl)
3) - palatalizazion dal K, G denant dal A:
CASA > dolom. césa, furl. cjase, puter chesa
CAPUT > dolom. céf, furl. cjâf, puter cho

Dome il pont 3) la palatalizazion e je une inovazion gnove di chest grup e un fuart argument a pro de »Unitât ladine«.
I archaisims però si puedin spiegâ ancje cu la »Randzonentheorie« ven a stâi feveladis che si cjatin su la periferie a mostrin un caratar archaic, alore al podarès jessi ancje un argument cuintri la »Unitât ladine«.


Secont la dialetometrie
La dialetometrie e cîr di meti adun dut ce che a àn in comun dôs feveladis daûr une calcolazion numeriche-statistiche, si fevele di un »Geotip«.
Il geotip al è la unitât gjeografiche cuntun ciert numar di câs comuns. Secont la dialetometrie la retoromanicitât e va jù viers il soreli jevât (Friûl) e sud (viers il venit).

Un fat evident pal ognidun che al met a confront il romanç, ladin e il furlan. Il ladin si cjate tal mieç, il furlan intune posizion periferiche.
Dopo dut chest o varès gust di cognossi i dialets romançs e ladins, une vore biel il esempli dal innomenât Gartner che dopo une passade pe Ladinie al veve risolvût di studiâ il ladin. Grande robe se si impensìn che chest omp al jere un matematic. (alc su Gartner si cjate ancje te ultime Patrie).





Izraza „retoromanski“ in „ladinsko vprašanje“

Ladinsko vprašanje se razlaga na dva načina:
1) Ladinska enotnost
Jezikovna enotnost švicarskega romanča, dolomitske ladinščine in furlanščine
Zgodovina ladinskega vprašanja se začenja z delom “Saggi ladini” goriškega poliglota G.I.Ascolija (1829-1907). Ascoli govori o nekem jezikovnem območju, ki ga imenuje “favella ladina” (ladinski govor) ali drugače »skupni ladinski jezik«.
Sledi avstrijski učenjak Theodor Gartner (1843-1925) z “Rätoromanische Grammatik (1883)” in “Handbuch der rätoromanischen Sprache und Literatur (1910)“.

2) Ladinska enotnost je zgolj teoretska zgradba jezikoslovcev brez kake resnične, zgodovinske ali družbene osnove
Zagovorniki te protipozicije se najdejo predvsem med Italijani:
Carlo Battisti (1882-1977), domačin iz ladinske Nonske doline »Val di Non« in tesinski narečjeslovec Carlo Salvioni (1858-1920) govorita o redkih skupnih razvojev znotraj predpostavljene ladinske skupine, več naj bi bilo skupnega znotraj celotne alpskoitalijanske skupine, švicarski romanč, dolomitska ladinščina in furlanščina naj bi spadali v to alpsko italijanščino kot obrobna narečja.

Od vsega začetka obstaja tabor »Ascoliancev« in »Battistiancev«. Ascolija niso preveč zanimale politične posledice, drugače so razmišljali Battistianci, ki pripisujejo »italijanskost« celotni regiji tudi romanski Švici, italijanščina naj bi bil osnovni jezik za vse, tudi za švicarski romanč.

Vmešala se je tako tudi politika, Švicarji se sklicujejo na lastno identiteto in zavračajo neko naditalijanskost, švicarski jezikoslovci kot Robert von Planta, Jakob Jud, Chasper Pult so proti.
Žal je težko priti do rezultata, če se meša jezikoslovje s politiko, do danes ni prišlo do neke splošno sprejete razlage, ostajajo na eni strani »Ascolianci« po drugi pa »Battistianci«.

Najdemo ascoliansko videnje v raznih romanističnih učbenikov (npr. Lausberg, Vidos, Rohlfs).
Carlo Tagliavini, velik jezikoslovec in italijanski romanist, ukvarjal se je tudi nemalo z albananščino in romunščino, imenuje omenjeno skupino (romanč, ladinsko, furlansko) »ladino«, dodaja pa, da ima tudi dvome, kajti zelo je malo takega, kar je značilno samo za to skupino in ne za druge alpsko italijanske govore.
V zadnjem času se rabijo tudi izrazi »rhéto-frioulan« in »Alpenromanisch«.
Referenčni pregled »Lexikon der Romanistischen Linguistik (LRL): Band III Die einzelnen romanischen Sprachen und Sprachgebiete von der Renaissance bis zur Gegenwart: Rumänisch, Dalmatisch / Istroromanisch, Friaulisch, Ladinisch, Bündnerromanisch.“ obravnava vsak jezik posebej in ne znotraj enotne retoromanske ali ladinske skupine.


Mešanje jezikovno z izvenjezikovnim
Jezikoslovno se švicarski romanč nahaja blizu zemljepisno sosednim lombardskim govorom, zgodovinsko in kulturno ne pripadata istemu ozadju, romanč potemtakem ni italijansko narečje, ampak samostojni jezik – kajti jezik se definira predvsem izvenjezikovno, torej to, kaj je jezik, kaj pa narečje, odloča politika in ne jezikoslovje.


Jezikoslovni kriteriji
Za ladinsko enotnost govorijo:
1) – ohranitev izglasnega s-ja
2) – ohranitev sklopov: soglasnik + L (cl, gl, pl, bl, fl)
3) – nebnjenje K, G-ja pred A-jem:
CASA > dolom. césa, furl. cjase, puter chesa
CAPUT > dolom. céf, furl. cjâf, puter cho

Samo točka 3) nebnjenje je nova skupna inovacija ladinskega trojčka in obenem govori za predpostavljeno enotnost.
Arhaizme lahko razložimo s klasično »Randzonentheorie«-jo, ki pravi, da govori na obrobju ohranjajo pogosto starejša stanja.

Glede na dialektometrijo:

dialektometrija išče skupne pojave v dveh govorih, jih prešteje in izračuna statistiko, skupek skupnih pojav imenuje pri tem Geotip.
Taka statistična analiza »retoromanskosti« ali »ladinskosti« kaže, da je podobnost vedno manjša proti vzhodu in jugu, torej proti Furlaniji. To lahko vsakdo sam preveri, če primerja neko poljubno besedilo teh jezikov, videl bo, da se ladinščina nahaja nekje v sredi med romančem in furlanščino, furlanščina pa na obrobju.

sobota, 25. oktober 2008

ongjarês -nyi = furlan Une cuantitât grant tant che / madž. –nyi = količina, ki je tako velika kot

Intun zornâl ongjarês o ai let un articul sul taramot in Cine »Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.« che al vûl dî voltât par furlan »peraule par peraule«: Un numar grant tant che la popolazion de Ongjarie colpît diretementri tal taramot cinês.«
Mi pâr un biel esempli par presentâ il sisteme aglutinant. Aglitunant al vûl dî che lis relazions gramaticâls a vegnin esprimudis cuntune schirie di sufìs (par dîlu intun mût plui sempliç possibil). Propit par chest o cjatìn simpri peraulis une vore lungjis intes lenghis aglutinantis tant che tal ongjarês o turc. Une pronunciazion eficace e garantìs la armonie vocale: p.e. al è plui facil pronunciâ la secuence: »mamama« che no la secuence »mimome«.

Il tip aglutinant cun esemplis ongjaris:
falumban = falu »paîs« + -m »gno« + -ban »in, a (locâl) = tal gno paîs
hetente = hét »setemane, siet tant che il furlan setemane« + -ente »ogni« = ogni setemane
barátomként = barát »amî« + -om »gno« + -ként »tant che« = tant che gno amì
Za (un po) polisintetic o incorporatîf a son lis costruzions ongjaris cul obiet incorporât:
látta = latt – a : al à viodût »alc di concret« p.e. »al à viodût il film«
látod? = viodistu chel chi (alc di concret)

Alore viodìn la nestre frase:
Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.
Magyarországnyi = Une cuantitât grant tant che la Ongjarie
ember = omp
érintett = tocjât, colpît, participi passât dal verp »érinteni« tocjâ
közvetlenül = diretementri, componût in mût aglutinant di: köz + ve + tlen + ül
a = il, la , articul
kínai = chinês , comp. di kína + i , p.e. il vin »furlan-ongjarês« si clame Tokaji (o par furlan Tocai) al diven di Tokaj (il paîs Tokaj) + i = il vin de regjon/lûc »Tokaj«, o voltât par furlan »Tocaiês«
földrengésben = tal taramot , componût di: föld »tiere« + reng »movi« + és »sufìs nominâl + ben »posposizion: in, a«
Interessant e je cheste composizion »Magyarországnyi« = Une cuantitât grant tant che la Ongjarie
Il sufìs« –nyi« al vûl dî »une cuantitât grant tant che«


madž. –nyi = količina, ki je tako velika kot

V nekem madžarskem časopisu sem srečal naslednji stavek o potresu na Kitajskem »Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.« dobesedno prevedeno nekako takole: Ljudi v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske so neposredno prizadeti pri kitajskem potresu.
Recimo, da je to lep primer za aglutinativni jezik. Pri aglutinativnih jezikih se slovnični odnosi izražajo s pomočjo pripon, včasih sledi na koncu cela vrsta pripon ena za drugo. Zato ni nič čudnega, da so besede v teh jezikih včasih precej dolge.
Da dolge sklope laže izgovorimo, pride znotraj besed do večje ali manjše vokalne harmonije, kar pomeni, da je izgovor samoglasnikov znotraj iste besede podoben, npr. laže je izgovoriti »mamama« kot pa sosledje »mimome«.

nekaj madžarskih primerov:
falumban = falu »vas« + -m »moja« + -ban »v« = v moji vasi
hetente = hét »teden, sedem (kot »sedmica za teden«)« + -ente »vsak« = vsak teden, tedensko
barátomként = barát »prijatelj« + -om »moj« + -ként »kakor« = kakor prijatelja
Korak naprej je polisintetični ali inkorporacijski tip, kjer se celotni stavek »vtelesi« v eni besedi. Deloma je to tudi res v naslednjih madžarskih primerih:
látta = videl je nekaj določenega, npr. film, znano osebo
látod? = ali si videl tisto, to tu, ta film...

Zdaj pa zgornji primer:
Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.
Magyarországnyi = v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske
ember = človek
érintett = prizadet od »érinteni« dotikati, prizadeti
közvetlenül = neposredno, sestavljeno iz: köz + ve + tlen + ül
a = določni člen
kínai = kitajski , sest. iz kína »Kitajska« + i »-ski« , npr. najdemo ta –i tudi v imenu vina Tokaji (slovensko Tokaj ali furlanski Tocai), kar je iz Tokaj (mesto Tokaj) + i = torej vin iz regije »Tokaj«, ali prevedno »Tocajski«
földrengésben = v potresu , sest. iz föld »zemlja« + reng »tresti, premikati« + és »pripona za tvorbo samostalnikov« + ben »v«
Zanimiva pa predvsem prva beseda »Magyarországnyi« = v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske – ali po domače: »za eno Madžarsko - ljudi«
Pripona « –nyi« pomeni torej »količina, tako velika kot«

nedelja, 19. oktober 2008

Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec













Fotos:
1) detai furlan de glesie di Tarvis (a son raris lis scritis par furlan in Tarvis)

2) La glesie di Travis/Trbiž (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: cf. Villach : Beljak, Veldes = Bled, un procès tipic slâf, cf. turc fasulj > serp pasulj)

Sliki:
1) redki furlanski napis v trbiški cerkvi
2) trbiška cerkev (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: primerjaj: Villach : Beljak, Veldes = Bled, splošno slovanski razvoj, prim. turško fasulj > srbsko pasulj)


Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec

Cuant che a fevelin de opare o de vite di un scritôr a disin „Il so stîl al fo personâl, unic, naratîf, iripetibil, espressîf, polemic,
Ognidun al à il so stîl e caratar, nuie strani ancje ogni scritôr al va daûr un so mût.
„Par dî lâ veretât” (interessant cheste frase universâl, retoriche cence nissune significance tant che il „Bundì” che si dopre ancje in altris lenghis e culturis ongjarês „Elmondom őszintén”, tod. „Um die Wahrheit zu sagen” o par sloven „po pravici povedano” a son pôcs i scritôrs e oparis che mi plasin, dispès mi disin lei chest o chel e dopo un par di pagjinis o resti malapaiât. Par nomenâ doi esemplis positîfs, mi vegnin iniment il polac Tadeusz Konwicki cul so mont socreâl (di realisim socialist) plen di emozions o Alberto Moravia, ma ancje classics tantche il todesc E.T.A. Hoffmann o Puškin (stîl: psicologjic, mistic, metafisic, romantic..). Al moment o lei alc di G.G. Márquez e mi plâs di mancul o salacor no lu capìs, però tal so romanç si cjate une frase interessante:
»Tu scuegnis savê lis lenghis, cuant che tu vuelis vendi alc, invezit se tu sês daûr a comprâ alc, di colp ducj ti capissin«
L´interès economic alore tant che te nestre storie resinte cuant che si fevelave par sloven o cravuat cui clients slovens e cravuats (e podopo ancje cui ongjârs) a Triest o a Tarvis, ma ancje dapardut in Carintie, p.e. a Borovlje/Ferlach (scritis dapardut in sloven) – vuê i clients slovens no vegnin plui. Clients slovens e cravuats si cjatin ancjemò vuê a Graz (il non al diven dal sloven „Gradec“ = cjistielut) te IKEA (dulà che si fevele dome par todesc e inglês ancje se un su cuatri al ven de Slovenie o Croazie par spindi i bêçs), cumò tra mancul di un mês e vierzarà ancje l'Ikea di Clanfurt, alore di gnûf clients slovens a Clanfurt.


Večjezični trgovec

Ko govorijo o delu in življenju nekega pisatelja, pravijo „njegov slog je oseben, edinstven, pripovedovalen, neponovljiv itd.
Po naravi ima vsak svoj značaj, to velja seveda tudi za pisce. Meni je, po pravici povedano, le redkokdaj kaka knjiga všeč, ponavadi sem prej ali slej razočaran, ali se vleče, ni pravega zaključka ipd. Dobri se mi zdijo npr. poljski klasik iz socrealnega časa Tadeusz Konwicki, Alberto Moravia, pa tudi nekateri klasiki kot E.T.A. Hoffmann ali Puškin (psihološki, metafizični..). Trenutno se dajem ravno z nekim delom G.G. Márqueza, ni ravno to, kar sem pričakoval, ali vseeno bi navedel zanimiv stavek iz tega dela:
„Jezike moraš obvladati, kadar kaj prodajaš«.. »Kadar pa človek kupuje, ga vsi razumejo«
Torej stari, dobri gospodarski interes, dobro poznamo to, deloma iz lastnih izkušenj, kako je izgledalo nakupovanje kakih 25 let nazaj v Trstu, Trbižu ali na Koroškem, kjer so na vsaki bencinski črpalki zunaj stale palete Minas kave, čeprav smo kupili raje Alvorado, seveda povsod so stregli v slovenščini, naj si bo to v Italiji ali na Koroškem, če je bilo treba so bili v stanju v trenutku prebasati na hrvaško, če pa je bila nuja so tudi nujni madžarski ali poljski inventar obvladali.
Danes teh kupcev ni več, dosti jih je še v Gradcu (Graz) v tamkajšnji Ikeji, kjer se mi zdi, da je vsak drugi ali Slovenec ali Hrvat (prodajalci vidim so tu manj prilagodljivi, sporazumevajo se v angleščini). Bomo videli kako bo zdaj, ko bodo novembra meseca odprli Ikejo v Celovcu – slovenskih kupcev bo dost, to je že zdaj jasno.

sreda, 01. oktober 2008

Grancj e piçui / Veliki in majhni

Un dai problems di base cuant che si fevele des relazions minorance maiorance e je che la maiorance no fevele la lenghe de minorance.
Chest al è vêr in Friûl in Austrie, ma ancje in Slovenie. Une specie di universalisim, parce pierdi energjie cuntune robe mancul impuartante intun mont cence timp?
In Slovenie la situazion e je miore ce che al rivuarde la lenghe taliane, i slovens di Cjaudistrie o Gurize a fevelin ancje il talian, in Prekmurje invezit, une provincie storiche ongjarese, i slovens no fevelin l’ongjarês.
La diference e je di gnûf o come al solit il status de lenghe taliane viers il status plui bas de lenghe ongjarese, purtrop vuê dispès il status al è chel che al decît cuale lenghe doprâ. Secui indaûr a jerin i protagonsiscj il grêc e il latin, daspò a vignivin il francês e l'inglês.
Un esempli de vite di ogni dì, se tu fevelis cul to frut par turc intun supermarcjât austriac la int ti cjale di brut, se invezit tu dopris il francês ti cjalin cun interès, anzit une volte o ai viodût chest:
un frut al fevelave cu sô mari par francês, a bande di chest il frut al fevelave ancje par todesc alore al jere bilenghâl: la reazion de int ator e jere: ce biel, ce brâf, viôt ce biel che al fevele par francês! ..une laudatio cence fin.
Tal istès negozi dome a uns metris lontan dal frut nomenât prin si cjatave une mame turche e un frut che al fevele par turc, la reazion de int e jere dal dut une altre. A disin parcè no fevelin par todesc, o sin in Austrie e chi si fevele par todesc. etc etc.
Dut câs, in gracie de gnove situazion gjeopolitiche si pues dî che mai come cumò al è stât tant interès pe lenghe slovene ancje in Friûl, ma ancje in Carinzie.
Magari cussì no si cjate pôc, se si vûl imparâ il sloven, a coventaressin plui cors e libris eletronics se no altri almancul in lenghe inglese, forsit ancje cun videos e mp3.

O ai sintût di un gnûf progjet
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp

une specie di "e-imparâ"o ancje chi alc par inglês de mê viere universitât di Lubiane

http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/

par todesc : però al è ben fat

http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ salacor imparâ in Slovenie http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=enghttp://www.centerslo.net/o in Cjaudistrie:http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm



Veliki in majhni

Osnovnega pomena je pri ohranjevanju manjših jezikov, vprašanje, ali se je večina pripravljena učiti majhnega, manjšinskega jezika. Če gre za majhni jezik, ki ne prinaša kakih konkretnih prednosti, potem ponavadi večina ni naklonjena.

Kot primer si poglejmo razliko med Koprom in Lendavo recimo. Na obali kot na sploh na Primorskem dosti Slovencev zna tudi italijansko, tudi mlajši, medtem ko znanje madžarščine pri Slovencih v Prekmurju ni do te mere razširjeno.
Tu je očitno razlika v statusu, status jezikov se spreminja, francoščina in angleščina imata nedvomno visoki, če ne najvišji status.
Spomnim se zanimivega primera iz vsakdanjega življenja, ki se seveda nanaša na avstrijsko okolje, lahko bi se pa odvil z drugimi jeziki in udeleženci, kjerkoli na svetu.
Če z otrokom govoriš v nekem podeželjskem supermarketu po turško, te gledajo po strani, če pa bo ista oseba, seveda nekoliko kasneje, pred drugim občinstvom uporabljala recimo francoščino, se bodo z zanimanjem in radovednostjo obrnili proti tebi.
Prav to sem lahko opazoval, ko sem med službo skočil v trgovino na sendvič. Stal sem v dolgi vrsti pred blagajno v neki avstrijski samopostrežni.
Tik za mano je stala neka damsko oblečena mamica s predšolskim otrokom. Mamica sprašuje otroka nekaj v francoščini, otrok ji odgovarja delno v francoščini, delno v nemščini. Jaz sem si mislil, no ali je mamica francozinja ali pa domačinka, ki bi rada, da se otrok nauči še francoščine. Pred mano je stal nek starejši par. Oba sta se ozrla nazaj in pohvalila mamico in otroka, češ poglej, kako lepo, da se otrok uči francoščine, res lepo, da ga mamica uči itd. itd. v glavnem padalo je hvalospevov. V tej isti trgovini samo nekaj metrov stran, na drugi strani, nekaj minut prej, ko sem prebiral zelenjavo in banane, je stala neka druga mamica s svojim ravnotako predšolskim detetom z edino razliko, da je tu pogovor potekal v turščini. Tu ni bilo pohvale, pač pa tihe opazke, zakaj ne govorijo s svojimi otroci po nemško, kajti to bi bilo pametneje tu v Avstriji itd. itd.
No v glavnem se je status slovenščine dvignil, samo žal ni ravno pravega obilja, kar se tiče ponudbe učbenikov:

Tu je nekaj povezav:
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/(po nemško)
http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ (o učenju v Sloveniji) http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=eng

http://www.centerslo.net/

http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm

sreda, 24. september 2008

Numars e il mudament climatic / Številke in podnebne spremembe

70 mil agns prin cu la ere glaçâl il mudament climatic naturâl al taià il numar de popolazion umane fin a un numar di trê-cuatri cent.
10 mil agns indaûr a forin za 5 milions.
Tai timps di Crist 150 milions.
Tal timp di Colump 500 milions.
1750: 791 milions.
1900: 1650 milions
Seconde vuere mondiâl: 55-60 milions di muarts
1950: 2521 milions
Vuê: 6400 milions
Doman tal 2050: tor di 9000 milions (di chel numar dome in Asie plui di 5000).


Številke in podnebne spremembe

Pred 70 tisočimi leti so podnebne spremembe, začela se je ledena doba, skrčile človeško populacijo na nekaj sto primerkov. Zanimivo iz tistih nekaj sto smo tako rekoč vsi nastali, kar nas je danes.
Pred 10 tisočimi leti nas je bilo že 5 milijonov.
V Kristusovi dobi okoli 150 milijonov.
Za Kolumba 500 milijonov.
Leta 1750: 791 milijonov.
Leta 1900: 1650 miljionov.
1950: 2521 milijonov.
Danes: 6400 milijonov,
Jutri 2050: okoli 9000 milijonov (od tega samo v Aziji nad 5000).

sreda, 10. september 2008

Buse nere / Črna luknja

Vuê, a disin, al podarès jessi il to ultin dì. Tu ce fasaressistu se vuê al fos pardabon il to ultin dì? Di cualchidun o ai sintût vuê chest: “Lâ in Russie e bevi vodka«.
Alore a disin ancje, che si scuen vivi ogni dì tant che se al fos l'ultin.
E daspò o ai pensât un po sore, a son miârs che lu fan, però l'ultin dì nol è (mai) vignût, par miârs di passionâts invezit sì – daspò di miârs di litris di vodka.
La etimologjie de peraule “vodka” no je dal dut sclaride, al pues jessi il diminutîf de peraule polache “woda” “aghe” o il diminitîf de peraule russe “voda” cul element –ka cognossût ancje tal sloven (p.e. Furlan-ka). Possibile e je ancje une influence de peraule latine aqua vitae, (o miôr aghe di une vite curte!)

Pravijo, da bi lahko bil danes tvoj zadnji-sodni dan. Kaj bi počel, če bi bil res danes zadnji dan? Od nekoga sem danes slišal: “Grem v Rusijo in nažrl se bom vodke«.
Splošno velja, da je treba vsak dan tako živeti, kot če bi bil zadnji.
Malo sem razmislil o tem, na milijone jih je, ki to že počnejo, sodnega dne še ni bilo, čeprav je za milijone strastneže že prišel usodni dan – po milijonih litrih vodke.
Zgodovina besede “vodka” ni povsem razčiščena, verjetno gre za manjšalnico poljske besede »woda« ali ruske »voda«, lahko je nastala neodvisna ali pa pod vplivom latinske aqua vitae ali voda življenja (ali bolje »voda kratkega življenja«).

torek, 02. september 2008

5000 daspò di Crist: Homo sapiens sapiens sapiens / V letu 5000: Homo sapiens sapiens sapiens

Lis lenghis dal mont a cognossin fenomens universâi venastâi fenomens che si cjatin in dutis lis lenghis.
La reson par chest fenomen comun e je semplicementri il fat che la gnuche di cualsisei cristian e funzione secont lis istessis modalitâts metudis a disposizion dal hardware biologjic.
Si pues dî – in consuecuence – che il risultât »i fenomens universâi« al nas secont un hardware minim comun che al prodûs simpri lis stessis robis. Nuie strani che chescj universâi si cjatin ancje inaltrò te musiche, art o tes relazions tra i omps viôt la storie che si ripet continuementri.

Cualis sono i universâi?
Al moment no si pues dî ancjemò nuie di precîs stant che dutis lis lenghis dal mont no lis cognòs nissun (e no lis cognossarà mai nissun) parce che a muerin e a nassin daûr un procès che no si ferme mai. Ancje chel procès il mudâ constant al somee une vore ai procès de evoluzion umane, però al reste vierte une domande:
Sì, pardabon lis lenghis a mudin il lôr sisteme gramaticâl, il vocabolari za di plui di vincj mil agns, però di chê altre bande no rivin a un gnûf nivel a rivuart de eficacitât e de eficience o de fuarce di espression o a rivuart de capacitât cemût esprimi miôr un pinsîr astrat o semplicementri fâ plui eficace la comunicazion.

Par mudaments di base cuntun gnûf imprest clamât »la lenghe future« plui eficace al covente salacor a spietâ che il procès di evoluzion al va indenant e fa nassi un gnûf tip di omp venastâi daspò il Homo sapiens sapiens (Cro Magnon) 30.000 prin di Crist tal 5000 al podarès vignî il »Homo sapiens sapiens sapiens«. Alore in dôs peraulis: Se o vessin un gnûf tip di omp, o varessin ancje un gnûf tip di lenghe.

Viodìn un esempli di un cussiclamât universâl:
A disin che si doprin plui dispès lis vocâls altis tant che »I« o »U« (altis parce che si cjatin te bocje in posizion alte viers il palât (latin »palatum« = il sotet de bocje) cuant che si vûl esprimi alc che al è o sta di dongje, familiâr, cognossût, simpatic.
Tant che prototip viôt:
sloven: TU (chi-dongje) TAM (là lontan)
furlan (dome che mi ven iniment)
dongje, di cûr: dolçut, piçul, frut, mame, ninin, frutin, biel, picinin, minût
lontan: volpat, talianot, grant, lontan, brut
TIP DONGJE:
Diminutîfs
-UT cjasute, pierute, cliput, dispessut
-INE (feminin) gjaline, regjine
-IN ’Sefin , cinisin, celestin , benin
-EL, -ele, pl -ei, -elis: formaiele
-ET, -ete, pl -ets, -etis : cucjete
-UÇ: cjaruç ; bevuçâ
-IÇ: maladiç , postadiç, pustiç
-IT: robite
-Ûl: fritule, linzûl, bassarûl


TIP LONTAN
Incressitîfs
-OT cjanot , gruessot
-ON cjavon, grandon, une vorone, mangjone, lavoronâ

Peioratîfs
-ART testart
-ASTRI fiastri
-AT femenate , bolpat , buiat , piçulat
-AÇ jerbaçis, bevaçâ
Biei ancje i esemplis ongjarês:
DONGJE itt »chi«, pici »piçul«, anyu »mame«, kicsi »piçul«, közel »di dongje«, szép „biel“
LONTAN ott »là, là jù«, nagy »grant«, távol »lontan«, ronda »brut«
Todesc:
DONGJE: hier »chi«, klein »piçul«, mutti »mame«, süß »dolç«
Sufìs –I : Omi, Vati, Mami, Mutti, Baby
LONTAN: dort »là, là jù«
Sloven:
DONGJE tu, tukaj (tuki), tukajle (tukile), kle »chi«, majčken, mickan »piçul«, mami »mame«, blizu »di dongje«
LONTAN tam »là, là jù«, daleč »lontan«
Al bisugnarès fâ une statistiche par mostrâ se si trate di alc di regolâr o no.
I universâi a son p.e.:
La lenghe specifiche no fa part dal materiâl gjenetic, bisugne imparâle
svilup continui (la lenghe e cambie, ancje in comunitâts isoladis viôt p.e. la Resie, a bastin 300-400 agns par mudâ une fevelade fin a chel pont di fâ nassi une gnove lenghe)
ogni comunitât e fevele une lenghe
i nemâi no puedin imparâ la lenghe umane
la lenghe umane e à almancul dôs vocâls (p.e. tal Caucas la lenghe abasiniche »Abaza« e cognòs dome dôs vocâls »a« e »y«).
Ogni lenghe umane e cognòs/e je organizade/funzione secont un sisteme gramaticâl
la lenghe umane e dopre un sisteme di intonazions
la lenghe umane e cognòs peraulis cence un significât concret p.e. tal furlan i articui
elements di caratar dimostratîf / deictic p.e. pronons dimostratîfs
nons di persone
ogni lenghe che al cognòs il futûr al cognòs ancje il passât (viceviers però no)



V letu 5000: Homo sapiens sapiens sapiens

Vsi jeziki sveta imajo nekaj skupnega, določeni pojavi se najdejo povsod, v vsakem jeziku.
Razlog je preprost, umske zmožnosti so omejene in nudijo tudi glede na jezik in izražanje, mišljenje podobno biološko izhodišče.
Torej razpolagamo z neko minimalno skupno računalniško opremo, tudi jezikovne univerzalije, skupne lastnosti, so že vgrajene, zato tudi ni čudno, da se tudi drugje najdejo univerzalije v umetnosti, glasbi, obnašanju, kar recimo dokaže dejstvo, da so ljudje neodvisno eden od drugega prišli do podobnih iznajdb, družbenih organizacij itd.


Katere so te univerzalije?
Ni mogoče govoriti o univerzalijah, ker ne poznamo vseh jezikov sveta, niti približno ne, dodatni problem pa je, da se jeziki stalno spreminjajo.
Jeziki se spreminjajo, spreminja se slovnični sistem in besedni zaklad, izgovor, to nenehno spreminjanje spominja na evolucijski razvoj. Toda odprto ostaja vprašanje, medtem ko evolucijski razvoj stalno izboljšuje posamezne sisteme, jih naredi učinkovitejše, se to očitno pri jezikih ne dogaja, saj za obdobje zadnjih nekaj tisoč let (izročila), ni mogoče opaziti, da bi postali jeziki »drugačni« do te mere, da bi postali učinkovitejši glede na izražanje misli, kot komunikacijsko sredstvo itd. Za takovrstne inovacije bi bil potreben nadaljnji evolucijski razvoj človeka nasploh Homo sapiens sapiens (Cro Magnon 30000 pr. n. št.) in v letu 5000 Homo sapiens sapiens sapiens?.


Poglejmo zanimiv primer univerzalije:


Nekateri trdijo, da so visoki samoglasniki kot »i« in »u« (imenujejo se visoki, ker se položajsko v ustih nahajajo na visokem mestu na »palatum« = trdo nebo v ustni votlini za zobmi)
rabijo pogosteje, kadar se označuje nekaj, kar je blizu, znano, priljubljeno, ljubko itd.
Prototip tega je prav slovanski par TU (blizu) : TAM (daleč)
Lahko bi našteli še številne primere:
Furlansko »Blizu, ljubko« dolçut (sladek), piçul, picinin, minût (majhen), frut (otrok), mame (mami), ninin (ljubek), frutin (otrok)
daleč: slabšalni priponi –AT, -OT, ali -ON: volpat, talianot, grant (velik), lontan (daleč), grandon (zelo velik)
chi (blizu): là (daleč)
madžarsko:
BLIZU itt »tu«, pici »majhen«, anyu »mami«, kicsi »majhen«, közel »blizu«, szép „lep“
DALEČ ott »tam«, nagy »velik«, távol »daleč«, ronda »grd«
nemško:
BLIZU : hier »tu«, klein »majhen«, mutti »mami«, süß »sladek«
DALEČ : dort »là, là jù«
Slovensko:
BLIZU tu, majčken, mickan, mami, blizu, mucika, ptiček, -ica, -ček
DALEČ tam »là, là jù«, daleč »lontan«, -oba : grdoba
To je samo nekaj primerov (na kratko), potrebno bi bilo napraviti statistiko.
Nekaj univerzalij:
jezik se ne podeduje, samo zmožnost
jeziki se stalno spreminjajo, v primeru slovanskih jezikov kot tudi slovenščine lahko ugotovimo, da so se ti jeziki v enem tisočletju razvili v samostojne jezike. Izolacija pospešuje spremembe, zato imamo v hribovitih predelih več narečij glej primer samostojnega razvoja Rezije, medtem na Madžarskem na odprtem (mešanje narodov, selitve itd.) zopet manj narečij
Vsaka človeška skupnost govori nek jezik
Živali se ne morejo naučiti človeški jezik (tudi če bi znali proizvajati glasove)
Vsak človeški jezik je urejen v nekem slovničnem sistemu
Vsak človeški jezik ima najmanj dva samosglasnika (npr. v Kavkazu abazinski jezik »Abaza« pozna samo samoglasnika »a« in »y« (polglasnik).
človeški jezik ima vedno sistem intonacij
človeški jezik vsebuje vedno tudi besede, ki nimajo nobenega konkretnega pomena, izražajo npr. slovnični odnos, členi ipd.
Vsak človeški jezik ima kazalne elemente / kazalne zaimke
Osebna imena
Če jezik pozna prihodn(j)ik, ima tudi preteklik (obratno ne), to je dokaj zanimivo

sreda, 06. avgust 2008

Esztergom, Visegrád, Szentendre, Komárom/Komárno...






Komárom/Komárno www.komarno.sk : smo si tudi ogledali, sicer leži na Slovaškem, živi pa, kot tudi dvojezični napisi kažejo, tu veliko Madžarov. Dvojezičnost se izvaja, vsaj glede na napise, dosledno, v glavnem v precej večji meri kot npr. na Koroškem, če bi Komarno primerjali s Celovcem npr.

Komárom/Komárno www.komarno.sk: o vin stât ancje in Slovachie, la tabele bilengâl e fevele de fuarte presince ongjarese, positîf il fat che ogni scrite ancje reclams o segnalazions di ogni fate a son scritis in dutis lis dôs lenghis par slovac e ongjarês, anzit ti saludin prin par ongjarês, forsit un esempli pai carintians...













Prizor iz Skanzna, vasica iz pokrajine Kisalföld (okolica mesta Győr)
Skanzen: Cjasis de regjon Kisalföld (ator di Győr)





O vin stât par cuatri dîs in Ongjarie a Esztergom e dulintor. Il non Esztergom al è di divignince slave, le vevin clamade la citât in chel timp Strěgom »la vuardie« peraule leade al verp sloven »stražiti« »veâ, stâ sù«, straža »vuardie« salacor par sô buine posizion strategjiche sore la Danau.
Daspò di agns »cence museus« o vin finalmentri visitât ancje cualchi museu, il museu che mi à plasût di plui si cjate su la strade di Sztaravoda (viôt il biel non di divignince slave, sloven: »stara« »viele« + »voda« »aghe«) dongje de citât Szentendre.
Il museu »Skanzen« al è un gran muzeu etnografic al viert. La idee di chest tip di museu a viert di mostrâ la vite dai nestris vons intun mût realistic-reâl al plui pussibil cun riconstruzions precisis e diven de Svezie dulà che al fo metût adun tal 1891 il prin museu etnografic a viert il »Skansen« (viôt www.skansen.se ) a Stockholm.
Il Skanzen ongjarês www.skanzen.hu (che si scrîf daûr de pronunciazion daûr la peraule svedese) al presente riconstruzions di diviers tips di borcs ongjarês, p.e. un borc de regjon »Alföld« la grande bassure a soreli jevât cun lis sôs cjasis lungjis di plui di 50 metris cu la cjalcine blancje e cul tet tipic di stranc. Robe ugnule e jere il »rétes« il strudel ongjarês (il Strudl no lu vin cjatât fûr i austriacs, lu vevin cjapât dai ongjarês e turcs dal timp dai grandis vueris cuintri i turcs). Lu preparin intune pecarie riconstruide, alore dut tant che se si cjatassin tal an 1850 (la peraule furlane pecarie forsit mancul doprade in Friûl e diven dal sloven »pekarija« dal verp »peči«).
E lu dîs pardabon ancjemò une volte no ai mangjât mai une robe tant buine – une delizie! E lu dîs jo che no soi propit un amî dai dolçuts!
Se tu vûs viodi dut ti coventaran almancul doi dîs, cun fruts e famee a vuelin ancjemò di plui, cussì o tornarìn di sigûr une altre volte.

V Esztergomu in ...
Bili smo kot omenjeno na izletu na Madžarskem v Estergomu, po hrvaško Ostrogon, ime je v glavnem slovanskega izvora in je povezano z glagolom »stražiti« prvotno ime: Strěgom (»stražarnica«).
Po letih brez pravih muzejskih obiskih, smo si ogledali kar nekaj muzejev, tako tudi »Skanzen« muzej na prostem na cesti »Sztaravoda« (od »stara voda«) blizu Szentendreja. Zamisel prikazati nekdanje življenje s pomočjo rekonstruiranih naselij je uvožena iz Švedske, kjer so prvi muzej te vrste odprli že leta 1891 v Stockholmu.
Madžarski »Skanzen« (ime pride švedskega »Skansen«) prikazuje natančne rekonstrukcije madžarskih naselij iz vseh pokrajin, npr. dolge (do 50 metrov) z apnom pobeljene panonske hiše pokrite s slamo. Edinstven je bil pri vsem tem »rétes« po prekmursko »retaš« tako jabolčni kot tudi višnjev zavitek, poskusil sem seveda oba, to je madžarski zavitek ali predhodnik avstrijskega štrudljna. Avstrijci te sladice niso iznašli, pač pa je prišla v času turških vojn preko Madžarov na Dunaj.

sreda, 30. julij 2008

la matematiche dai lenghiscj / matematika jezikoslovcev



O fasarai (o fasarìn) une scjampade in Ongjarie, cui fruts piçui (adun 3) no si pues fâ altri che no une scjampade, e daspò tornât dongje - tu tornis cjase plui strac di prime, ma a mi mi plâs l'aiar panonic e la atmosfere mi darà forsit gnovis ideis.

Un esempli de matematiche indoeuropeane


Todesc = sanscrit (il »latin« de Indie) in chê lenghe al è scrit ancje il Kamasutra

peraule todescje: Leu-mund „riputazion, innomine“ = sanscrit "śru" – “sintî, scoltâ, uldî”, la stesse lidrîs indoeurop "KLEU" e conten la peraule slovene »po-slu-šati, slišati« Gjerm. , todesc h- (tal inizi) = ś- viôt todesc »hundert« = lat. centum, sloven »sto«, sanscrit »śatam«, iran satem

te storie des lenghis gjemarnichis: HL- > L-

R : L : R gambiament spontani tal sanscrit

eu : u (il ditonc „eu“ al è une variant de vocâl “u” dipindint dal acent)

Alore il “Leu-mund” (la reputazion) al è une „bocje“ = Mund che e à sintût alc, alc di positîf o di negatîf.


Il Leumund al è fin vuê un document uficiâl, robe necessarie se si cîr lavôr in Gjermanie p.e.






matematika jezikoslovcev



Poleti se dogaja manj, pri meni je obratno, časa nimam kaj dosti, povrhu pa gremo na skok na Madžarsko, za razvedritev primer jezikoslovne matematike.

nemško = sanskrt (klasični jezik Indije), v sanskrtu je bila napisana npr. tudi Kamasutra
nemško: Leu-mund „sloves, reputacija“ : śru = “slišati”
h- = ś-
razvoj v zgodovini nemščine: HL- > L-
l in r se v sanskrtu kot pogosto drugje v Aziji pridno zamenjujeta śru = po-slu-šati
eu : u (dvoglasnik „eu“ je različica/stopnja od “u” odvisno od naglasa)
Torej je “Leu-mund”dobesedno »usta« = Mund, ki so slišala nekaj, dobrega ali slabega.
Leumund je danes uradni dokument v Nemčiji, dokaz, da nisi kaj zagrešil in pogosto ga zahtevajo na uradih.

sreda, 23. julij 2008

La »acció normalitzadora » / katalonska akcija


Il model pe lenghe furlane al è cence dubi - ricognossût e dividût di ducj - la lenghe catalane. La lenghe catalane tant che storie di sucès e model pes dutis lis lenghis regjonâls.
Ce ise une “lenghe regjonâl”?
La lenghe regjonâl e je une lenghe fevelade de gran part de popolazion dentri di une regjon.
Alore , nol è just doprâ simpri il tiermin „lenghe di minorance“,”minorance” al vûl di alc che al è subordinât cuntun valôr piçul, forsit al coventarès cjatâ fûr gnovis definizions.
Lamuela e altris a àn partecipât ae normalizazion dal furlan e di altre bande linguiscj furlans a visitin la Catalogne e vicevierse di gnûf catalans a visitin il Friûl almancul di ce che o ai savût leint e cjalant lis fotos publicadis sul blog di Christian.
Il »català« al è une »lenghe di puint« (llengua-pont) tra la galo- e iberoromanie.
Il periodi daspòfranco al à vût un disvilup une vore positîf, vuê la mieze popolazion e sa scrivi par catalan, si trate de gjenerazion nassude e cressude dopo Franco. No cussì i viei – semplicementri no vevin mai vût la possiblitât di imparâle e lis fameis vignudis di fûr – il probleme de mobilitât moderne.
La storie di sucès e je une storie de normalizazion (normalització) e planificazion linguistiche, peraulis che a vegnin dopradis une vore dispès ancje di autôrs furlans.


La “acció normalitzadora”:
- 90 % del insegnament tes scuelis par catalan
- insegnament tes universitâts par catalan
-ducj i impleâts dal servizi public a scuegnin savê il catalan


L´utlin fat al à provocât tai ultins agns un vêr boom di certificâts di catalan e di gnovis scuelis che a insegnin la lenghe catalane.
La azion »normalizadore« mi pâr il program just ancje pal furlan cu la prioritât numar 1 »scuele« e subit dopo di gnûf »scuele« e »fruts«.
Viodût il boom catalan si pues pronosticâ almancul la creazion di gnûfs puescj di vore (pai puars lenghiscj!)

Interessant a son i »fatôrs de vitalitât di une lenghe«:


Us prei di rispuindi aes domandis:


1) fatôrs gjeografics e demoscopics
Il numar dai fevelants:
densitât dai fevelants:
- ûs privât de lenghe / a cjase : xx %
- ûs te scuele : xx %
densitât gjeografiche dal teritori:
situazion sociâl dai fevelants:
mobilitât / urbanitât:
etât dai fevelants:

b) fatôrs sociâi:
lealtât e fedeltât ae lenghe:
funzion pe identitât (lenghe / identitât):
contats cu la popolazion no-furlane: (p.e. matrimoni miscliç):

c) fatôrs culturâi:
si dopre – pardabon - la lenghe
-in ogni situazion sociâl ?
Glesie?, scuele ? bar? discoteche? parlament? siôr/puar?
Literature?
Mediis?

d) situazion juridiche
tutele ?
status de lenghe uficiâl?
politiche / planificazion linguistiche?

e) lenghe
normalizazion: standard vs. varietâts?
ûs de lenghe standard?
monolenghisim, bilenghisim, plurilenghisim?




katalonska akcija

Vzor za uspeh nekega regionalnega jezika je katalonščina.
Regionalni jeziki so jeziki, ki so v določeni regiji večinski, čeprav znotraj cele države štejejo za manjšinske. Pri standardizaciji furlanščine so sodelovali zato tudi Katalonci, Katalonec Lamuela velja celo za očeta veljavnega uradnega pravopisa.
Izvoz katalonskega uspeha torej. Katalonščina je velja za jezikovni most (llengua-pont) med galo in iberoromansko skupino. Pofrankovsko obdobje kaže zelo pozitivni razvoj, danes že polovica katalonskega prebivalstva »obvlada« uradno katalonščino, (zna pisati v katalonščini), ko je vladal še Franko, se je to število gibljalo blizu nule, saj je bila raba v javnem življenju prepovedana.
V glavnem samo starejša generacija in priseljenci še niso do konca katalonizirani.
Uspeh sloni na postopku ali prijemu, ki ga imenujejo Katalonci
“acció normalitzadora” akcija standardizacije in uvajanja v javno življenje:
- 90 % šolskega pouka poteka v katalonščini
- predavanja na univerzi v katalonščini
- javni uslužbenci morajo položiti izpit iz katalonščine
Prav zadnje je sprožilo povečano potrebo po jezikovnih tečajih, če drugega tovrstna politika prinaša nam jezikoslovcem, ki smo pogosto brez prave zaposlitvene možnosti, delovna mesta.

torek, 08. julij 2008

I slâfs e la lôr aleance culturâl / nove slovanske povezave

<

Stâts membris
Tal secul passât- passât, no sai di cemût clamâ miôr il Votcent, par me inmò il secul passât – dopo la svee o la nassite des nazions e popui tal 1848 i popui cence stât i popui slâfs dentri i confins dal imperi Austro-Ongjâr a vevin la idee di metisi adun. Par prin al inizi di chescj moviments nol fo dal dut clâr cuale e sarès la aleance preferide cu la Russie o cence, cu la Polonie o cence o dome i popui dal imperi austro-ongjar?
Il risultât al è ben cognossût, a jerin chei che si vevin metût adun, a jerin chei adun cu/sot Mosche e chei adun/sot Belgrât.
Vuê ognidun al à la sô patrie, dome pôcs a restin e probabilmentri e restaran ancje popui cence stât tant che i Sorps (Serbja/Serby) o Cassubis/Cassups (Kaszëbi) in Polone o i Rutens de Carpatie (Rusnaci, Ruteni).
Tal 2004 dopo la fin di ducj i speriments politics, se no altri si pues dî che i popui a àn sorevivût e lis lenghis si fevelin ancjemò vuê adun cu la lenghe slovene. Forsit tant che cuintritindince tal 2004 a metin sù un gnûf progjet cul non »Il Forum des culturis slavis«.
Il Forum des culturis slavis e je une istituzion internazionâl des culturis slavis cu la sede in Slovenie a Loka pri Mengšu dongje di Lubiane. Membris dal forum a son ducj i paîs slâfs.
La lôr pagjine internet http://www.fsk.si e fevele di un grum di progjets:
p.e. »100 romançs slâfs«, il festival dal film slâf http://slavicfilmfest.eu o il progjet la »slovanski most« »il puint slâf« e.v.i.
O cjati che cheste e sedi pardabon une biele iniziative.
Nove slovanske povezave

V preteklem stoletju, mislim na 19. stoletje, torej v predpreteklem, so se z »vstajo« ali »vstajanjem« narodov po letu 1848 prvič pojavila politična gibanja, ki so hotela združiti slovanske narode, opcij je bilo veliko, ali samo narode znotraj avstro-ogrske s Poljaki ali brez, vsi pod Rusijo ali samo južno-/jugo-slovanska varianta, do katere je konec koncev tudi prišlo, ostali so pa bili hoté-nehoté potem itak pod Rusijo, ampak ne na podlagi slovanstva. Rezultat je znan, na koncu je skoraj vsak zase, brez države so do danes le redki v bistvu samo Lužiški Srbi in lahko bi še našli druge majhne skupine kot Kašube (Kaszëbi) na Poljskem in karpatske Rusine (Rusnaci, Ruteni).

V letu 2004 so, mogoče kot protiutež negativnim tokovom, ustanovili Forum slovanskih kultur, Slovenci so tu očitno najbolj dejavni.
Na njihovi spletni strani www.fsk.si. beremo:
»Forum se zavzema za ohranjanje in razvijanje kulturnih vrednost tradicij in vsebin, ki družijo države, kjer govorijo slovanske jezike. Spodbuja sodelovanje teh držav na področjih kulture, izobraževanja, znanosti, razvija kulturne izmenjave, pripravlja srečanja in omogoča nastajanje skupnih projektov.«

nedelja, 06. julij 2008

Juglans Regia L.











I nons furlans „Cocolâr” e „cocule”, cocolâr al diven di sigûr di „cocule”, a puedin jessi di origjin onomatopeic daûr dal sun „kok kok” tant che tal câs de peraule todescje „Nuß“ tant che chê inglese „nut” di une forme cun *kn- chel istès cun si cjate te peraule todescje „knacken” „cricâ, criçâ”, viôt ancje lat. nux, nucis.
La forme „noiâr” e diven dal non de pome tant che p.e. piruç piruçâr, cjariese : cjariesâr.
La pome furlane e scuegnarès jessi il diminutîf latin la *nucula „une piçule cocule” forsit si cjate ancje te forme „noglôs” di lat. *nucul- e naturalmentri te peraule „nole” di lat „nucula”.
Isal cussì?
I ongjars a clamin cheste pome „dío”.
O dio ce dío!



oreh




Furlanska imena „cocolâr” (oreh drevo) in „cocule” (oreh – sadež), pri tem je kot vedno ime za drevo iz imena za sadež, v slovenščini pogosto obstaja samo eno ime, npr. hruška, sliva ali tudi oreh, furlansko ime je mogoče posnemovalne narave, ki posnema glas „kok kok”, saj to ni nič nenavadnega, to se je vsaj zgodilo v zgodovini nemške besede „Nuß“ in angleške ustreznice „nut” iz nekega izhodišča *kn-, torej nek „kn, kn, kn”, glas, ki je dal tudi nemško besedo „knacken”, podobno ozadje ima tudi lat. nux, nucis.
Različica „noiâr” je verjetno iz manjšalnice *nucula „orešek”, sem tudi furlanske „noglôs” iz lat. *nucul- in „nole” „lešnik”.
Slovenska „oreh” je v bistvu še vedno stara slovanska beseda, npr. rus. oreh, češ. ořech.V bistvu zanimiva pa je slika!



sreda, 02. julij 2008

I partigjans austriacs / avstrijski partizani

In chescj dîs (la domenie passade il 29.6) a memorein il massacri di Peršman, ai 25. di Avrîl 1945 un comant SS al veve scanât lis fameis Sadovnik e Kogoj di “Peršman«. La tragjedie si davuelzè dome pocjis dîs prime de capitolazion dai todescj. A Berlin si rivà a un armistizi cu la capitolazion dai todescj ai 2 Mai, in Carintie invezit la vuere e durà ancjemò fin ai 15 di Mai. (Su la isule Texel tal Mar dal Nord i todescj a combaterin cuintri fin ai 20. Mai.)
Il cjasâl Peršman al fo in chel timp il cjasâl plui grant sui monts dulintor di Bad Eisenkappel/Železna Kapla e i partigjans a doprarin il puest tant che base militâr.
Mancul cognossude e je la storie de resistence o dai partigjans carintians inte seconde vuere mondiâl, no je dome mancul cognossude, e je ancje mancul ricognossude, anzit a Clanfurt in Carintie no je ricognossude. In Carintie si tâs, parce che a disin che e jere leade a fuart cu la resistence comuniste in Slovenie, di fat al jere leât, ma al è ancje vêr che al jere l`unic moviment di resistence in dute la Austrie cuntun caratar militâr.

Ai 9 di Otubar si davuelzarà in prime vision il »teatri politic« un progjet che al fevelarà sul teme “tabu” dai partigjans carintians – però cence il sopuart uficiâl de citât Clanfurt e dal paîs Carintie.

Il câs “Peršman” al fâs pôre ai politics di vuê parce che si trate di une storie mai sierade, dopo la vuere i sassins no jerin stâts mai processâts e i vitims a domandin la riabilitazion uficiâl ma fin al dì di vuê cence sucès. Par no dismenteâ a vevin metût sù al lûc dai delit un museu. Informazions si cjatin ancje su la pagjine internet de associazion “Peršman«. (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/
Magari cussì no la pagjine e je fûr par fûr par todesc.



Avstrijski partizani

Te dni so se spomnili, preteklo nedeljo 29.6, poboja na Peršmanovem, kjer je nek kazenski SS odred 25. aprila 1945 pobil člane družine Sadovnik in Kogoj. Datum dogodka kaže, da so se boji odvijali tudi še v zadnjih dneh vojne. V Berlinu so Rusi že 2. maja prevzeli nadzor, na Koroškem pa so boji trajali vse do 15 maja, prav zato, kjer so bile na Koroškem zbrane v velikem številu nemške enote s celega Balkana. Še dlje so menda trajali boji samo še na severnomorskem nemškem otoku Texel, kjer so Nemci držali položaje vse do 20. Maja 1945.
Domačija Peršman je bila ena največjih v okolici Železne Kaple, zaradi njene osamljenosti so jo Partizani uporabljali tudi kot postojanko.
Manj znan in v bistvu sploh nepriznan je upor na Koroškem. Mnogo Avstrijcev ga ne priznava, ker naj bi bil protiavstrijski, saj naj bi služil zbližanju z Jugoslavijo.
Dejstvo je, da je bil koroški upor edini vojaški upor na avstrijskih tleh, ta podatek že sam po sebi veliko pove.
9. oktobra bodo uprizorili premiero »politčnega teater«, gledališko predstavo, ki obravnava partizansko temo.


Domačija “Peršman” ostaja odprto vprašanje, storilci niso bili kaznovani, tudi o rehabilitaciji se ne razmišlja.
V spomin so ustanovili muzej in društvo, informacije se dobijo na (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/.
Stran je samo v nemščini (na slovensko verzijo bo treba še malo počakati, čeprav gumb že imajo).

nedelja, 29. junij 2008

Il tolar di Jáchymov / Jahimovski tolar

in chescj dîs in Slovenie a fiestezin l'inovâl de indipendence, 17 agns indaûr e vignì declarade la indipendence, scuasit adun cu la Cravuazie, e fo une specie di disfide cui rivarà adore a fâlu prin e il prin al jere la Slovenie. Il slogan di chel timp dapardut e in ogni moment al jere “Slovenija moja dežela” o par furlan: »La Slovenie il gno paîs«. Chê frase e jere la frase plui cognossude ancje intes altris tieris jugoslavis forsit la uniche frase inte lenghe slovene che e vignive doprade ancje di là dal flum di confin »Kolpa« (par cravuat »Kupa« cun sloven »ol: serp-cravuat »u« )« anzit ancje intes casarmis des vieris fuarcis armadis – o jeri dentri dome pôc prin dal 1989-1990. Une frase simboliche tant che la frase di sûr dai albanês dal Cossôf di chel timp »Kosovo Republika«. La frase simboliche pai moviments di indipendence di ducj i paîs de ex-jugoslavie, ancje se la indipendence le vevin domandât al inizi dome la Slovenie e il Cossôf, vuê ducj a son dibessôi, ducj a àn la lôr »dežela«.

7. 7. 1991 – declarazion di Brioni – negoziazions cu la Union europeane cul risultât di spietâ ancjemò 3 mês cun la indipendence uficiâl (moratori)

8. 10. 1991 – e nâs la monede slovene il „tolar“, o par furlan »talar«.
Il non »Tolar« al diven tant che il amerecan “dollar” dal todesc «Thaler« une abreviazion dal non todesc “Joachimsthaler” de citât in Cechie “Joachimsthal« o in lenghe ceche ”Jáchymov«, tal 16 secul citât dal argjint.
Interessant al è chest: la peraule todescje »Thal« e vûl dî voltât par sloven ancje »dol« (par furlan »cjanâl, val« viôt la peraule furlane di divignince slovene: »dolaç« o il toponim »Doline (Grimac)«.
Cussì »Thaler« si scugnarès voltâ par sloven tant che »dol-ar« e pardabon propit il non »dolar« al esist in Slovenie tant che non di famee vonde slargjât ancje ca di nô a Bled, p.e. il composidôr
Janez Krstnik Dolar 1620-1673 (Ioannes Baptista Dollar, Tollar, Tholarius).
La monede todescje »Thaler« le varessin di clamâ in Slovenie »dolar«, ma cussì le clamin za in Americhe, alore i merecans a pain cul dolar sloven!

todesc Taler, Thaler
cec Tolar,
belorus: Талер, Таляр
ongjarês Tallér

25. 10. 1991 – l´ultin militâr de armade jugoslave al lasse il paîs

15. 1. 1992 – i paîs de Union europeane a ricognossin la Slovenie

7. 4. 1992 – I Stâts Unîts a ricognossin la Slovenie

29. 3. 2004 – Slovenija e jentre te aleance Nato

1. 5. 2004 – Slovenija e jentre te UE

2020 - ....???



V teh dneh so se spomnili obletnice slovenske samostojnosti, 17 let, kadar je bila proglašena samostojnost nekako vzporedno za malo pred Hrvaško. Slogan tistega časa je bil na vsakem koraku “Slovenija moja dežela”, »dežela« verjetno najbolj znana slovenska beseda južno od Kolpe. Slišal sem jo celo pred kratkim, ko mi je moj bivši bosanski sodelavec, ki je že 15 let v Avstriji, demonstriral svoje znanje slovenščine. Kot takratna albanska različica »Kosovo Republika« je takrat pomenila prej avtonomnost in demokracijo, ker z dejansko samostojnost takrat do leta 1990 še ni vsak računal, potem so se pa stvari odvile samo v nekaj mesecih.

7. 7. 1991 – Brionski moratorij

8. 10. 1991 – s prenehanjem moratorija se samostojnost udejanji z uvedbo slovenskega tolarja

Zanimivo je ime »Tolar«, ki kot ameriško “dollar” pride od nemške denarne enote «Thaler«, ki je kratica za “Joachimsthaler”, od češkega mesta Jáchymov, ki se je v nemščini imenovalo “Joachimsthal«, v 16 stoletju so tam našli srebro.
Zanimivo pa še tudi to: nemški »Thal« je slovensko »dol«, potemtakem bi morali imenovati slovenski denar »dolar« namesto »tolar«.

nemško Taler, Thaler
češko Tolar,
belorusko: Талер, Таляр
madžarsko Tallér

25. 10. 1991 – JLA nas zapušča
15. 1. 1992 – Unija prizna Slovenijo
7. 4. 1992 – ZDA priznajo Slovenijo
29. 3. 2004 – članica Nato
1. 5. 2004 – članica EU
2020 - ....???

nedelja, 22. junij 2008

Dizionari furlan-sloven / Furlansko slovenski slovar

Tal inizi de stagjon sute „dal calôr tant acanât”, „sot la cjandele di un soreli ardint” e ancjemò „Al è cjalt, cjaldon di fâ pôre.” Nuie pôre no vuei pierdi il timp cul timp, dome chestis frasis si cjatin tal dizionari furlan sloven che lu met a disposizion.
Miôr a voltis dâsi un moment di polse (lu à za dit il furlanist), però a voltis mi pâr cuant che cualchidun al à masse impegns, nol rive simpri adore a fâ une polse, e pensâ parsore..e par scjampâ di chest bibieç o met semplicementri di bande cualchi impegn,
un di chescj dai plui grancj al è il gno dizionari furlan sloven, za masse lunc cence une jessude.
Se dopo o volês ancje viodi il dizionari, fracait i leams sot la rubriche publicazions.


e ve ca la

JENTRADE

La vore e nasseve dopo une dade di timp 1994-2006 un po masse lungje, e cjape dentri ancje esemplis de leterature furlane fintremai il fin di 2007, viôt la leterature.
Tant che tal câs dal dizionari etimologjic albanês la publicazion dal materiâl e brame di jessi al stât presint dome un concet.
O ai scrit il dizionari in trê dadis di timp, prin une version cuntun vocabolariut di base, daspò une plui lungje finide tal 2000. Dal 2000 al 2006 o cirivi di meti a puest la grafie secont la grafie uficiâl e a voltis ancje spiegazions suplementârs e etimologjiis.
Tal chest ultin periodi o ai provât di cirî fûr esemplis esemplis de leterature furlane par documentâ l´ûs.
Cheste fase però al tirarès ancjemò par agns e cussì o ai decidût di fâ une polsade.
Al moment al coventarès strolegâ il GDB-Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, salacor il dizionari plui complet.




Furlansko slovenski slovar


Ko se bližamo poletni suši, v vsakem pogledu, mogoče čas za listanje po slovarju. Slovar je precej dolg, tako da lahko listate celo poletje, najdete ga na desni pod objave:
Furlansko slovenski slovar.

iz uvoda:
„...
Delo je nastalo v obdobju 1994-2006, deloma je zajeto tudi kasnejše stanje vse do konca leta 2007, kar je razvidno iz spodaj navedene literature.
Kot v primeru etimološkega slovarja albanskega jezika naj služi spletna objava predvsem nujno potrebnim izboljšavam in seveda iz znanega razloga, ker drugi način objave ni mogoč.
Slovar sem pisal v treh obdobjih, najprej krajšo različico, potem daljšo, končana še pred letom 2000. Od leta 2000 do 2006 sem začel popravljati, kajti izšel je novi furlanski pravopis, dodajal sem, kar se je dalo, še sodobno terminologijo, tu pa tam z dodatnimi razlagami, etimologijami.
V tem zadnjem obdobju sem poskušal prečesati dosegljivo furlansko literaturo, v kolikor mi je bilo mogoče, sem gesla opremil s primeri rabe. Zadnja faza še traja, medtem je izšel veliki dvojezični furlansko italijanski slovar GDB-Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, ki je, če geslo ima, najbolj dodelan. Potrebno bi bilo celotno gradivo primerjati in popraviti s pomočjo GDB-ja, to je samo delno uspelo..”

torek, 17. junij 2008

Golminadôr / Golminator




Nol è pecjât pierdi cuintri il fradi plui grant, fûr che se il plui piçul si clame Austrie e chel plui grant invezit Gjermanie. Vuê i austriacs a son jù par tiere, un cidinôr tal tren e sul puest di vore, se si piert si fevele mancul, a mi no mi impuarte gran, ma mi plâs un po la atmosfere imboreçade chi a Viene in chescj dîs, soredut îr prin de partide e vuê daspò e ce che a scrivin i zornâi, a cjatin fûr gnovis peraulis tant che „Torminator Ballack”, Torminator di Tor = gol, o „Dönerwetter” (al puest di „Donnerwetter”) pal sucès dai turcs Döner = Döner Kebap o „wir sind Portugeil” (par „Portugal”) wir sind = nô o sin, geil = lassîf.
Prin dal match dal secul ducj a fevelavin dal meracul di Viene o Córdoba II (dome - tal 1978 i austriacs a vevin batût i todescj a Córdoba in Argjentinie – Hans Krankl, eroi di Córdoba, al à fat doi goi pe Austrie), za di mês si fevelave, si da e fâs dongje, implante e impronte. A jerin propit imboreçâts e fis de idee di bati il frari grant, pai austriacs une cuistion di onôr impuartantone di fâ viodi che no son disot o dispars. I fradis todescj in rife un cul altri alore.



Golminator

Noben greh ni zgubiti proti velikemu bratu, razen v primeru, če se »ta-mal« imenuje Avstrija veliki pa Nemčija.
Danes so Avstrijci na tleh, neobičajna tišina na vlakih, metrojih in na delovnem mestu, če zgubiš, manj govoriš, jaz nisem ravno neposredno prizadet, ampak všeč mi je to nabito vzdušje tu na Dunaju v teh dneh, predvsem včeraj pred tekmo in danes po, pa tudi to, kar pišejo časopisi, ki kujejo stalno nove besede, poleg tega, da so najavili nameno nabaviti nemškemu napadalcu Gómezu očala, pišejo danes:
„Torminator Ballack”, Torminator od „Tor” = gol, ali „Dönerwetter” (namesto „Donnerwetter”, kar bi prevedli po domače z „madona!”) za turški uspeh od „Döner” = „Döner Kebap”, ali „wir sind Portugeil” (za „Portugal” Portugalska) geil = goreč na (Portugalsko).
Pred dvobojem so vsi govorili o „Dunajskem čudežu” ali „Cordoba II” (samo – v letu 1978 so Avstrijci premagali Nemce v Córdobi v Argentiniji – Krankl je dal 2 gola), že mesece se razpravlja, analizira in pripravlja.
Bili so že popolnoma prepričani, da bodo stoposto poslali Nemce domov, jim že „sprintali” letalske vozovnice. Šlo je za osnovno vprašanje ali za bratski spopad.

sobota, 14. junij 2008

la zornade dal aiar / dan vetra




Vuê si fiesteze l’aiar in Austrie – ancje se o vin il campionât e dapardut la bandiere rosse-blancje-rosse, la Austrie e je ancjemò dentri, ma mi pâr plui fûr che no dentri – alore a fiestezin l’aiar l’"European Wind Day", ancje ca di nô si dopre simpri di plui la energjie eoliche par produsi energjie eletriche. Ancje se la int si da dispès cuintri, e no vûl che a metin sù gnûfs implants, a disin che a sedin bruts, bruts tant che la fan o la ..? – a mi mi plasin.
La energjie dal aiar e je plui pulite e smondeade che no la fuarce idriche o i diviers sistemis di disfrutament dal len, plantis p.e. il biodiesel. Lis plantis – miôr mangjâlis di plante fûr!


Danes praznujejo veter – četudi v resnici bolj avstrijsko reprezentanco, ki je še zraven, čeprav že bolj zunaj kot zraven – torej praznujejo veter, European Wind Day, tudi tu pri nas se vedno več koristi moč vetra, čeprav so tu ljudje bolj kot ne proti, ker naj bi kvarili izgled (že tako in tako) „enolične” krajine, meni so všeč, se saj kaj vrti in dogaja. Moč vetra je vsaj bolj čista kot kateri koli druga energija, tudi bolj čista kot zdaj priljubljena izraba rastlin in lesa, kot npr. biodizel.

nedelja, 08. junij 2008

»Kamba o Kabba« »Kamba ali Kabba«

Ancje jo o varès bisugne di une polse, la nassite di un fi ancje se nol è il prin al vierç un gnûf misteri i fruts e il lôr svilup diviers, particolâr e unic. Jessi pari e lenghist adun al vûl dî seguî cun interès soredut il svilup de lenghe di frut tant che spieli pal svilup de lenghe umane.
Tal câs dai miei fîs il plui grant al à cognossût dutis lis marcjis di auto prime di dî une peraule clare chel altri il plui piçul al impare biel a planc lis primis peraulis dopo »anya« (mame par ongjarês), »apu, apa« (pari par ongjarês) e »ati« (pari par sloven) a jerin adun cun »krakra« (tratôr), »wa wa« (cjan), auto (auto), kaki, kakki (ongjarês cacan), papa (=ongjarês papucs »pantofule«), erre, arra (venti, li, al viers di), ebbe, abba (in),
a jerin várfa »=vállfa - picjetabârs par ongjarês« e kamba, kabba (kava par sloven). Lis primis peraulis a jerin scuasit dutis ongjaresis fûr che la KAMBA la »kava« e VLA (=vlak »tren«) e »ketàm« (slov. »tam« venti, venci, alì, forsit di »kaj je tam?«) che a son slovenis, la KAMBA semplicementri parvie che la mê femine no bêf cafè, dome jo.
Interessante e je ancje une altre robe i fruts se no cognossin une peraule le cjatin fûr di bessôl, cussì p.e. la peraule »strešar« (di sloven STREHA »tet« + -ar) par cualchidun che al fa sù tets o »ognjeni avto« (=auto di fûc) di ogenj »fûc« par un auto de formule 1 e ancjemò un grum altris, a cjatin fûr plui peraulis che no i brâfs lenghiscj. Salacor se si cîr gnovis peraulis, neologjisims forsit miôr domandâ prin i fruts.


»Kamba ali Kabba«

Tudi jaz sem potreben dopusta, rojstvo otroka je uganka, sploh pa njegov razvoj. Biti jezikoslovec pri tem pomeni, da enostavno spremljaš razvoj otrokovega jezika z večjim zanimanjem.
V našem primeru je starejši poznal prej vse avtomobilske znamke predno se je naučil osnovnih besed, drugi manjši se je pa zadeve počasneje lotil, ali se še loteva, v bistvu je še čisto na začetku. Njegove prve besede so seveda za obveznimi »anya« (mami po madžarsko), apu, apa (ati) in »ati« bili skupaj s »krakra« (traktor), »wa wa« (pes), avto, abt (avto), kaki (madžarsko za kakec), papa (po svoje izgovorjeno madž. »papucs« copata), erre, arra (kje, v to smer, tam), ebbe, abba (tam notri, noter), »váfa« (=vállfa obešalnik) in »kamba, kabba« (kava) in vla (vlak). Najpogostejša pa je »ketàm«, kar naj bi pomenilo preprosto »tam«.
Prve besede so bile skoraj izključno vse madžarske razen »KAMBA« in »VLA«, kajti kavo pijem samo jaz, slovenska je tudi »ketàm«, ki pa po pogostnosti prekosa vse ostale.
Druga zanimivost so besede, ki jih otroci iznajdejo sami, če kakšne besede ne poznajo ali še niso zanje slišali, jih to kar dosti ne moti, hitro skujejo novo, npr. »strešar«, za tistega, ki dela strehe ali »ognjeni avto« za formulo 1. Jezikoslovci rabijo za novotvorbe leta, otroci so očitno učinkovitejši.

četrtek, 05. junij 2008

Ivan Veliki! Ivan il Grant!



Rodil se je Ivan. Majhni Ivan, bo pa Ivan Veliki!

îr l’altri al è nassût Ivan! il piçul Ivan, plui indevant cul timp però Ivan il Grant!!!


született Ivan a kisfiunk! – most még pici, majd Nagy lesz!

sobota, 31. maj 2008

Stazion Széchenyi fürdő / Postaja Széchenyi fürdő



Šesta učna ura / La seste lezion

Prin di lâ indevant o varessin di ripeti ce che o vin fat fin cumò. Par dâ une man a chei che a vevin decidût vuê di tacâ a imparâ sloven, us met un document cu la gramatiche e i vocabui doprâts intes primis cinc lezions.

ve ca >>>> CHI word.doc

In ogni câs si pues simpri tacâ a imparâ il sloven!
Cumò dopo cinc lezions o podìn provâ a lei un test origjinâl gjavât fûr de Vichipedie slovene:

»Prva podzemna železnica v celinski Evropi je bila dokončana v Budimpešti na Madžarskem leta 1896 po samo dveh letih gradnje. Proga je potekala med postajama Vörösmarty tér v mestnem središču in Széchenyi fürdő. To je bila tudi prva elektrificirana železnica na evropski celini.«

La traduzion:
La prime linee di metro te Europe continentâl e fo costruide tal 1896 a Budapest, in Ongjarie, dopo doi agns di costruzion. La linie e passe dal Vörösmarty tér tal centri de citât fin al Széchenyi fürdő. E fo la prime metro cul sisteme di trazion eletriche te Europe continentâl.

I vocabui
podzémna želéznica – metro
podzémen, -mna, -mno (adj) sot tiere
želéznica, -e (f) – tren; al conten la peraule »železo fier«
želézo, -a (n) fier
celínski Evrópi loc. sg. di celinska Evropa
celínska Evrópa la Europe continentâl
Evrópa [eu'ropa], -e (fem) Europe
dokončána fem sg di dokončan
dokončán, -a, -o (adj) finît // N-participi di dokončáti
Budimpéšti fem loc. sg di Budimpešta
Budimpéšta, -e (fem) Budapest; il non al è componût de peraule “Budim” ven a stâi il non slâf pe citât o la part de citât moderne “Buda” e “Pešta« la variant slâf pal non ongjarês “Pest”, etimologjichementri un non di divignince slave, bolgare che al corispuint al sloven modern peč »fôr«
péč, -i (fem) fôr; stue
na (prep + loc e acus) in (locâl); na Madžarskem in Ongjarie
léta gjen di timp (viôt la gramatiche) di leto;
léto, -a (n) an; leta 1896 tal 1896
po (prep + loc) dopo (temporâl); po dveh letih dopo doi agns
grádnje gjen sg di gradnja
grádnja, -e (fem) costruzion
próga, -e (fem) la linee (circolazion)
potékala part passât fem di potekati
potékati (potekam) passâ, lâ par
postájama duâl instr. di postaja
postája, -e (fem) stazion; viôt il toponim la stazion di Topolò, Postaja Topolove daûr la toponomastiche slovene
Vörösmarty tér il non ongarês de place, nomenât daûr il poete ongjarês Mihály Vörösmarty (tér = place alore Vörösmarty tér = la Place di Vörösmarty)
méstnem sredíšču loc sg di mestno središče
méstno sredíšče il centri de citât
méstni, -na, -no (adj) di citât, urban; adj dal non mesto
mésto, -a (n) citât
Széchenyi fürdő non ongjarês dal lûc (traduzion fürdő = termis, nomenât daûr dal politic ongjarês István Széchenyi (1791 – 1860))
elektrificírana fem di elektrificiran
elektrificíran, -a, -o (adj) eletrificât
na evropski celini tal continent european
evrópski celíni loc sg di evropska celina
evrópska celína il continent european
evrópski, -a, -o (adj) european
celína, -e (fem) continent // dal pron adj cel, -a, -o intîr, plen, dut
cél [ceu], -a, -o intîr, plen, dut
zídati (zídam) tirâ sù, fâ, construî; zidam hišo o fâs une cjase
zídana híša (dal verp zidati tirâ sù, fâ, construî) une cjase di clap

Gramatiche

Preposizion
Predlogi kraja
NA (prep + loc e acus) in (locâl);
cul locatîf: locâl, lûc concret: na Madžarskem in Ongjarie; na Bledu in Bled
cul acusatîf: direzion »viers« un lûc: na Madžarsko (o voi) in Ongjarie; na Bled (o voi) a
Bled
MED (prep+ instr) med postajama jenfri lis dôs stazions (duâl !)
PO (prep + loc) po cesti pe strade
Predlog časa
PO (prep + loc) dopo (temporâl); po dveh letih dopo doi agns

Il passât e il futûr
La morfologjie dal verp sloven e je plui puare che no de lenghe furlane o lenghe todescje. Chest nol significhe che e je mancul complicade, par esprimi la diviersitât dai timps si doprin mieçs sintatics e semantics. Chest al vâl par dutis lis lenghis, ogni lenghe e pues esprimi dut al stes nivel, une e fâs a mieçs morfologjics, chê altre cu la semantiche e ancjemò altris cu la sintassi.
La morfologjie dal sloven tant che la plui part des lenghis slavis nol cognòs il perfet, il pluiperfet o il futur II.
Tant che la lenghe ceche ancje il sloven al cognòs dome trê formis:
- il passât
- il presint
- il futûr

Cu la ecezion dai verps iregolârs il futûr e il passât al ven esprimût in mût analitic:
il futûr
il futûr dal verp BITI “jessi” + L- participi
analogjichementri:
il passât
il verp BITI + L-participi
Tal sloven tant che in dutis lis lenghis slavis il verp si classifiche ancje daûr dal aspiet:
I aspiets a son doi:
No-completât : Par une azion che e va indenant, e dure – il presint: inf. brati »lei«, berem »o lei cumò, al moment«
Completât: Par une azion finide – il passât / il futûr
Inf. prebrati »lei (dut il libri – completamentri), preberem »o leiarai«, sem prebral »o let«
Pal presint si doprin dome lis formis no-completadis. Pal passât e futûr si puedin doprâ lis formis completadis opûr no-completadis.

Il passât
Il presint dal verp BITI: sem, si, je…
+ L-participi
L-participi
L-participi si forme: cu la base dal verp ven a stâi la prime singolâr mancul la desinence pe prime persone –m, p.e.: + L + desinencis dal adietîf
Alore:
BASE + L + desinencis dal adietîf
il verp DELATI “lavorâ” > 1. Sg DELAM > mancul la desinence la –M > BASE: DELA + L + -ø, -a, -o
Esempli:
SG: DELA-L, DELA-LA, DELA-LO
DU: DELA-LA, DELA-LI, DELA-LI
PL: DELA-LI, DELA-LE, DELA-LA

Il L-participi si compuarte tant che un adietîf, cussì o vin chê istesse concuardance dal participi e non (subiet):
OMP: Jaz sem delal “o ai lavorât, o lavoravi”
FEMINE: Jaz sem delala.
OMP: Ti si delal. “tu tu âs lavorât, tu tu lavoravis”
FEMINE: Ti si delala. “tu tu âs lavorât, tu tu lavoravis”
Janez je delal. »Janez al à lavorât.«
Moja mama je delala. »mê mame e à lavorât.«

N-participi
Tant che il l-participi
Base dal verp p.e. DELA + N
Tal test o vevin:
je bila dokončana – je bila = al fo, al jere
Il N-participi si dopre tant che tal câs disore tal test tal passîf:
Esemplis:
bo narejèn (di narediti »fâ«) = al vignarà fat

Esercizi
Biblie Gjenesi Cjap2,1-2 La Creazion:
1 Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska.
2 Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.

1 Cussì a son stâts metûts a puest il cîl e la tiere cun dutis lis lôr schiriis.
2 Diu al finì la sô vore te setime zornade e te setime zornade al polsà di dute la vore che al veve fate.

Vocabui:
takó – cussì
nebó, nebésa (n) – il cîl // une peraule vonde arcaiche cul tip sigmatic NEBES- tant che OKO, OČESA
zèmlja, -e (fem) la tiere
njúna pron poss duâl „lôr (dôs personis)” // njuna vojska lis lôr schiriis (di dôs personis)
sèdmi (num) setim
dán, dné (m) dì, zornade // p.e. dober dan! Bundì!
Bóg, Bogà (m) il Diu
ód (prep + gjen) di
vséga [usega] gjen sg di ves
vès, vsà, vsè (pron adj) dut, dute
déla gjen sg di delo
délo, -a (n) lavôr, vore
od vsega dela - di dute la vore
ki (pron relatîf indeclinabil) che // dela, ki ga je storil la vore che al veve fate.

storíl je storil L-participi di storíti “fâ”
storíti (storím) fâ
Osservazion
Ducj i doi participis L-participi, N-participi, ma ancje il T-participi a vegnin doprâts tant che adietîfs che a esprimin un stât, o une azion completade.
Esempli:
zídana híša (dal verp zidati tirâ sù, fâ, construî) une cjase di clap (ven a stâi tirade sù cun claps, cuets)

Il futûr
Il futûr dal verp BITI:
Futûr dal verp BITI
SG DU PL
1 bóm bóva bómo
2 bóš bósta bóste
3 bó bósta bodó / bójo

+ L-participi
L-participi si forme: cu la base dal verp ven a stâi la prime singolâr mancul la desinence pe prime persone –m, p.e.: + L + desinencis dal adietîf
Alore:
BASE + L + desinencis dal adietîf
il verp DELATI “lavorâ” > 1. Sg DELAM > mancul la desinence la –M > BASE: DELA + L + -ø, -a, -o
Esempli:
OMP: Jaz bom delal. “o lavorarai”
FEMINE: Jaz bom delala. “o lavorarai”
OMP: Ti boš delal. “tu tu lavorarâs”
FEMINE: Ti boš delala. “tu tu lavorarâs”
Janez bo delal. »Janez al lavorarà.«
Moja mama bo delala. »mê mame e lavorarà.«