sobota, 31. maj 2008

Stazion Széchenyi fürdő / Postaja Széchenyi fürdő



Šesta učna ura / La seste lezion

Prin di lâ indevant o varessin di ripeti ce che o vin fat fin cumò. Par dâ une man a chei che a vevin decidût vuê di tacâ a imparâ sloven, us met un document cu la gramatiche e i vocabui doprâts intes primis cinc lezions.

ve ca >>>> CHI word.doc

In ogni câs si pues simpri tacâ a imparâ il sloven!
Cumò dopo cinc lezions o podìn provâ a lei un test origjinâl gjavât fûr de Vichipedie slovene:

»Prva podzemna železnica v celinski Evropi je bila dokončana v Budimpešti na Madžarskem leta 1896 po samo dveh letih gradnje. Proga je potekala med postajama Vörösmarty tér v mestnem središču in Széchenyi fürdő. To je bila tudi prva elektrificirana železnica na evropski celini.«

La traduzion:
La prime linee di metro te Europe continentâl e fo costruide tal 1896 a Budapest, in Ongjarie, dopo doi agns di costruzion. La linie e passe dal Vörösmarty tér tal centri de citât fin al Széchenyi fürdő. E fo la prime metro cul sisteme di trazion eletriche te Europe continentâl.

I vocabui
podzémna želéznica – metro
podzémen, -mna, -mno (adj) sot tiere
želéznica, -e (f) – tren; al conten la peraule »železo fier«
želézo, -a (n) fier
celínski Evrópi loc. sg. di celinska Evropa
celínska Evrópa la Europe continentâl
Evrópa [eu'ropa], -e (fem) Europe
dokončána fem sg di dokončan
dokončán, -a, -o (adj) finît // N-participi di dokončáti
Budimpéšti fem loc. sg di Budimpešta
Budimpéšta, -e (fem) Budapest; il non al è componût de peraule “Budim” ven a stâi il non slâf pe citât o la part de citât moderne “Buda” e “Pešta« la variant slâf pal non ongjarês “Pest”, etimologjichementri un non di divignince slave, bolgare che al corispuint al sloven modern peč »fôr«
péč, -i (fem) fôr; stue
na (prep + loc e acus) in (locâl); na Madžarskem in Ongjarie
léta gjen di timp (viôt la gramatiche) di leto;
léto, -a (n) an; leta 1896 tal 1896
po (prep + loc) dopo (temporâl); po dveh letih dopo doi agns
grádnje gjen sg di gradnja
grádnja, -e (fem) costruzion
próga, -e (fem) la linee (circolazion)
potékala part passât fem di potekati
potékati (potekam) passâ, lâ par
postájama duâl instr. di postaja
postája, -e (fem) stazion; viôt il toponim la stazion di Topolò, Postaja Topolove daûr la toponomastiche slovene
Vörösmarty tér il non ongarês de place, nomenât daûr il poete ongjarês Mihály Vörösmarty (tér = place alore Vörösmarty tér = la Place di Vörösmarty)
méstnem sredíšču loc sg di mestno središče
méstno sredíšče il centri de citât
méstni, -na, -no (adj) di citât, urban; adj dal non mesto
mésto, -a (n) citât
Széchenyi fürdő non ongjarês dal lûc (traduzion fürdő = termis, nomenât daûr dal politic ongjarês István Széchenyi (1791 – 1860))
elektrificírana fem di elektrificiran
elektrificíran, -a, -o (adj) eletrificât
na evropski celini tal continent european
evrópski celíni loc sg di evropska celina
evrópska celína il continent european
evrópski, -a, -o (adj) european
celína, -e (fem) continent // dal pron adj cel, -a, -o intîr, plen, dut
cél [ceu], -a, -o intîr, plen, dut
zídati (zídam) tirâ sù, fâ, construî; zidam hišo o fâs une cjase
zídana híša (dal verp zidati tirâ sù, fâ, construî) une cjase di clap

Gramatiche

Preposizion
Predlogi kraja
NA (prep + loc e acus) in (locâl);
cul locatîf: locâl, lûc concret: na Madžarskem in Ongjarie; na Bledu in Bled
cul acusatîf: direzion »viers« un lûc: na Madžarsko (o voi) in Ongjarie; na Bled (o voi) a
Bled
MED (prep+ instr) med postajama jenfri lis dôs stazions (duâl !)
PO (prep + loc) po cesti pe strade
Predlog časa
PO (prep + loc) dopo (temporâl); po dveh letih dopo doi agns

Il passât e il futûr
La morfologjie dal verp sloven e je plui puare che no de lenghe furlane o lenghe todescje. Chest nol significhe che e je mancul complicade, par esprimi la diviersitât dai timps si doprin mieçs sintatics e semantics. Chest al vâl par dutis lis lenghis, ogni lenghe e pues esprimi dut al stes nivel, une e fâs a mieçs morfologjics, chê altre cu la semantiche e ancjemò altris cu la sintassi.
La morfologjie dal sloven tant che la plui part des lenghis slavis nol cognòs il perfet, il pluiperfet o il futur II.
Tant che la lenghe ceche ancje il sloven al cognòs dome trê formis:
- il passât
- il presint
- il futûr

Cu la ecezion dai verps iregolârs il futûr e il passât al ven esprimût in mût analitic:
il futûr
il futûr dal verp BITI “jessi” + L- participi
analogjichementri:
il passât
il verp BITI + L-participi
Tal sloven tant che in dutis lis lenghis slavis il verp si classifiche ancje daûr dal aspiet:
I aspiets a son doi:
No-completât : Par une azion che e va indenant, e dure – il presint: inf. brati »lei«, berem »o lei cumò, al moment«
Completât: Par une azion finide – il passât / il futûr
Inf. prebrati »lei (dut il libri – completamentri), preberem »o leiarai«, sem prebral »o let«
Pal presint si doprin dome lis formis no-completadis. Pal passât e futûr si puedin doprâ lis formis completadis opûr no-completadis.

Il passât
Il presint dal verp BITI: sem, si, je…
+ L-participi
L-participi
L-participi si forme: cu la base dal verp ven a stâi la prime singolâr mancul la desinence pe prime persone –m, p.e.: + L + desinencis dal adietîf
Alore:
BASE + L + desinencis dal adietîf
il verp DELATI “lavorâ” > 1. Sg DELAM > mancul la desinence la –M > BASE: DELA + L + -ø, -a, -o
Esempli:
SG: DELA-L, DELA-LA, DELA-LO
DU: DELA-LA, DELA-LI, DELA-LI
PL: DELA-LI, DELA-LE, DELA-LA

Il L-participi si compuarte tant che un adietîf, cussì o vin chê istesse concuardance dal participi e non (subiet):
OMP: Jaz sem delal “o ai lavorât, o lavoravi”
FEMINE: Jaz sem delala.
OMP: Ti si delal. “tu tu âs lavorât, tu tu lavoravis”
FEMINE: Ti si delala. “tu tu âs lavorât, tu tu lavoravis”
Janez je delal. »Janez al à lavorât.«
Moja mama je delala. »mê mame e à lavorât.«

N-participi
Tant che il l-participi
Base dal verp p.e. DELA + N
Tal test o vevin:
je bila dokončana – je bila = al fo, al jere
Il N-participi si dopre tant che tal câs disore tal test tal passîf:
Esemplis:
bo narejèn (di narediti »fâ«) = al vignarà fat

Esercizi
Biblie Gjenesi Cjap2,1-2 La Creazion:
1 Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska.
2 Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil.

1 Cussì a son stâts metûts a puest il cîl e la tiere cun dutis lis lôr schiriis.
2 Diu al finì la sô vore te setime zornade e te setime zornade al polsà di dute la vore che al veve fate.

Vocabui:
takó – cussì
nebó, nebésa (n) – il cîl // une peraule vonde arcaiche cul tip sigmatic NEBES- tant che OKO, OČESA
zèmlja, -e (fem) la tiere
njúna pron poss duâl „lôr (dôs personis)” // njuna vojska lis lôr schiriis (di dôs personis)
sèdmi (num) setim
dán, dné (m) dì, zornade // p.e. dober dan! Bundì!
Bóg, Bogà (m) il Diu
ód (prep + gjen) di
vséga [usega] gjen sg di ves
vès, vsà, vsè (pron adj) dut, dute
déla gjen sg di delo
délo, -a (n) lavôr, vore
od vsega dela - di dute la vore
ki (pron relatîf indeclinabil) che // dela, ki ga je storil la vore che al veve fate.

storíl je storil L-participi di storíti “fâ”
storíti (storím) fâ
Osservazion
Ducj i doi participis L-participi, N-participi, ma ancje il T-participi a vegnin doprâts tant che adietîfs che a esprimin un stât, o une azion completade.
Esempli:
zídana híša (dal verp zidati tirâ sù, fâ, construî) une cjase di clap (ven a stâi tirade sù cun claps, cuets)

Il futûr
Il futûr dal verp BITI:
Futûr dal verp BITI
SG DU PL
1 bóm bóva bómo
2 bóš bósta bóste
3 bó bósta bodó / bójo

+ L-participi
L-participi si forme: cu la base dal verp ven a stâi la prime singolâr mancul la desinence pe prime persone –m, p.e.: + L + desinencis dal adietîf
Alore:
BASE + L + desinencis dal adietîf
il verp DELATI “lavorâ” > 1. Sg DELAM > mancul la desinence la –M > BASE: DELA + L + -ø, -a, -o
Esempli:
OMP: Jaz bom delal. “o lavorarai”
FEMINE: Jaz bom delala. “o lavorarai”
OMP: Ti boš delal. “tu tu lavorarâs”
FEMINE: Ti boš delala. “tu tu lavorarâs”
Janez bo delal. »Janez al lavorarà.«
Moja mama bo delala. »mê mame e lavorarà.«

četrtek, 29. maj 2008

Laissez reposer celui qui est fatigué

A àn za dit dut i nestris infadiabii il Furlan e Christian, ancje jo o jeri un di chei che lu considerin - il Furlanist - tant che pont di riferiment.
Un esempli personâl: Scrivint il gno dizionari (chel mitic parcè che no lu cognòs nissun) o cirivi dispès tescj scrits in lenghe furlane, par sclarî l‘ûs di une peraule e ancje par cjatâ une gnove peraule pôc documentade, une che no si cjate di nissune bande ( Faggin, Pirona, Nazzi, GDB ev.i.), specialmentri lis peraulis modernis . E par vê tant che riferiment une prove de esistence e pal ûs di une peraule furlane al è miôr vê un »forum« vîf dulà che i fevelants a doprin lis peraulis »cence pensâ masse, doprâ e vonde«.
Il blog al è atuâl, un libri stampât no, dulà che a pensin mil voltis prin di doprâ o stampâ une peraule, il blog al è un stât jenfri il fevelâ e stampâ.
In chel timp (doi – trê agns indaûr) e ancjemò vuê o cjati che la risultive numar un par cjapâ dentri il vocabolari dal furlan e sedi propit ilFurlanist, Christian, Furlan e v.i. parce che dome chi tu tu puedis cjatâ vocabui di ogni bande su ogni teme e dialics, e un grum di neologjisims.
Alore:

Lui che ur à dit: «Viodeit di lassâ polsâ il strac, cheste e je la pâs!». (Isaie 28,11)

»Tu naj bo počitek, dajte počitka utrujenemu, tu naj bo oddih.«

E ancjemò par ongjarês:
Ez a nyugalom, hogy nyugtassátok meg a megfáradottat, és ez a pihenés!

viodêt di lassâ polsâ il strac!

četrtek, 22. maj 2008

strôf / kazen

In chescj dîs o ai vût la fortune di gambiâ dôs peraulis cui omps simpatics des fuarcis dal ordin austriachis la nestre Polizei. îr mi dan la prime multe parce che al mancjave un certificât sul veri dal gno auto, vuê però mi àn fermât tornant de Cechie, cumò il probleme al jere la velocitât: 50 al puest di 30.
La tierce „strôf” mi davin cuant che o volevi meti la benzine te machine: un litri di diesel al coste sui 1,40 euro. E in prionti di dut chest trops strôf par parchegjo. Mi ruvinin un po la fieste, ven a stâi vuê in Austrie al è dì di fieste.
Mi ven iniment une robe cuant che agns indaûr gno barbe mi sclarì la etimologjie de peraule todescje in cuistion: “Polizei” let par sloven tant che “polizaj” o “polizej” al vûl dî “leche!”.


kazen

Zadnje dni sem imel srečo poklepetati z našimi avstrijskimi prijaznimi policaji. Včeraj sem skupil kazen, ker nisem imel nalepke tehničnega na šipi, danes so me pa ustavili, ko smo se nedolžno nevede vračali z nakupovalnega izleta z Češke, tokrat ker sem vozil 50 namesto tistih 30 dovoljenih. Kot kazen se mi zdi še bolj kot vse ostalo že vesoljska cena za liter dizla, ki ta je že evro 1,40 pri nas. Tako da mi ti nepotrebni stroški grenijo današnji praznik, kajti danes je v Avstriji praznik. »Polizei« ali po »polizaj«, če po slovensko preberemo.

torek, 20. maj 2008

Libris par fruts / pravljice

O ai let un coment interessant dal Crot (il Blog dal Crot) dulà che al fevele di sô fi plui grant che al va tal asîl
„... libris par fruts e a cjase o 'nd vin une vore, cuasi ducj par talian. La soluzion che o vin cjatade e je chê di leiju a voltis par talian e altris par furlan o se no fasint in mût che cualchi personaç de storie al feveledi par furlan. „
e plui indevant
„Il vêr probleme al è la mancjance di cartons animâts o robis par fruts par furlan pe television. Nol coventarès tant a bastaressin 5 minûts in dì (e magari no propite la Domenie matine as 10 cuant che al capite)...”

Jo, o miôr nô cu la mê femine, ancje se o sin a stâ in Austrie, o vin par fortune a disposizion la television satelitâr ongjarese e slovene, dulà che si cjatin ogni sere ancje cartons animâts o robis par fruts par sloven e par ongjarês, e a bande di chest o vin comprât ancje dai DVDs slovens e ongjarês. O vin libris par fruts par ongjarês e par sloven, ma si cjate ancje alc par todesc o cec, no fasint diference se si trate di un libri par ongjarês o (scuen) leilu par sloven, ancje se o ai di ameti che e je une vere fature simpri voltâ, si cîr peraulis. Cussì in ogni câs al è miôr vê libris par fruts in marilenghe o lenghe mari, semplicementri che dome cussì i fruts a puedin cjapâ sù realmentri i vocabui mancul doprâts.
TV e libris par fruts a son imprescj elementârs. Se no altri al coventarès voltâ i libris e i cartons plui popolârs.


pravljice za otroke

Bral sem zanimiv komentar Crôta (glej zgoraj v furlanski verziji), ki pravi, da ni dovolj knjig in risank za otroke v furlanščini, knjige so skoraj izključno v italijanščini, tako da je prišel do prakse da bere eno knjigo po italijansko, drugo s sprotnim prevajanjem v furlanščini.
Meni je problem poznan, čeprav je pri nas, čeprav smo v Avstriji, nekoliko bolje, imamo na voljo satelitsko televizijo, madžarsko kot slovensko z risankami tu in tam, dodatno devedeje in madžarske in slovenske otroške knjige. Teh pa ni ravno dosti, tako da dobro poznam naporno sprotno prevajanje, kadar moram brati madžarsko knjigo sproti po slovensko, neko simultano branje pravljic.
Vem pa kako koristno vplivajo knjige in dobre risanke na besedni zaklad malih, res neverjetno, tako da za primer manjšin na sploh kot tudi za furlansko velja, da je treba nujno povečati število knjig in oddaj.

četrtek, 15. maj 2008

Il piçul peç di Nadâl / božična jelka



Îr mi soi domandât: il supermarket SPAR isal austriac o todesc?
I austriacs a disin che SPAR al è nestri, austriac, il nestri supermarket tipic che si cjate ancje in ogni paîs austriac, une scuasi omnipresince austriache di “SPAR”, clâr ducj a crodin che il non SPAR al divignedi di “sparagnâ” tant che la peraule furlane “spar-agnâ” o la taliane “ri-spar-miare” in Slovenie la int e dopre ancje la peraule “šparati« ancje i cravuats a doprin cheste peraule, ancje se inte lenghe uficiâl o vin butât fûr dutis lis peraulis di divignince todescje e cussì o doprìn “štediti” o “varčevati” al puest di chê todescje.
Però..SPAR nol è ni austriac ni todesc, al è - o almancul lu jere - neerlandês.
E “SPAR” e je une peraule neerlandese!
SPAR al vûl dî “peç” par neerlandês, in Italie o vin la variant cul articul “DE SPAR”, par furlan alore
“il peç”, alore “de spar” al è un vocabul neerlandês, ce biel, e cumò o capìs dut, ancje parcè a doprin chest piçul peç di Nadâl tant che logo.


božična jelka

Včeraj sem se, bolje smo se spraševali, ali je trgovina SPAR avstrijska ali nemška, vsaj genetsko gledano po poreklu?
Avstrijci trdijo, da je SPAR njihov, avstrijski, prava domača trgovina, ki jo najdeš res tudi v najmanjšem avstrijskem kraju, prav tako so prepričani, kot sem bil to tudi jaz do včeraj, da ime “SPAR” jasno izhaja iz nemškega “sparen” ali naš pogovorni “šparati«, ali italijanski “ri-spar-miare”, pri Furlanih kot “spar-agnâ”.
Ampak temu ni tako..SPAR ni avstrijski ne nemški, je - ali vsaj je bil - nizozemski.
Dokaz je ime “SPAR”, ki po nizozemsko pomeni »jelka«, v Italiji imamo celo še izvorno različico z nizozemskim členom “DE SPAR”.
Lepo! Zdaj je tudi jasno odkod jim božična jelka v logotipu.

četrtek, 08. maj 2008

In Gjermanie e in Austrie si ricuarde la fin de Seconde vuere mondiâl / Spominjajo se konca druge svetovne vojne

Vuê si ricuarde la fin de Seconde vuere mondiâl (in Europe) e ancje vuê, mi visi ben, za 28 agns indaûr a trasmeterin su la TV il funerâl di Tito.
O vevi seguît la cerimonie in Gjermanie cui vôi di frut, e cuntune cierte braure di frut di vê vût un president preseât ancje in Gjermanie, viodût che la cerimonie si trasmeteve su la TV in direte ancje in Gjermanie.
In chel timp o vevi dome 10 agns e o jeri a stâ a Berlin, che si cjatave in chel timp tal 1980 ancjemò in plene vuere frede. E in Gjermanie lu tratavin come aleât.


Spominjajo se konca druge svetovne vojne

Danes se spominjajo konca druge svetovne vojne (v Evropi) in prav tako danes, spominjam se dobro, pred 28 leti so prenašali po televizijo Titov pogreb.
Sledil sem oddaji z velikimi očmi in neko vrsto otroškega ponosa, kajti v Nemčiji so ceremonijo v živo na debelo in široko prenašali in hvalili.
Takrat mi je bilo komaj deset let in živeli smo v Berlinu, ki je bilo v tem času še sredi in sam središčna točka hladne vojne, in v Zahodni Nemčiji je veljal za zaveznika.

sreda, 07. maj 2008

Peta učna ura / Cuinte lezion

Spassizîrs ! Al va indenant pe sô strade il cors de lenghe slovene!


Mòja žèna píše tvòji žèni.
Kaj pa píše áli bólje rečèno zakáj ji pa píše.
Píše ji préko računálnika, dopisújeta se préko nékega fóruma.
Téga pa, kaj ji píše, ne vém, verjétno se pritožúje čez tèbe.
Čez mène?
Sevéda, čéz tèbe, saj te nikòli ni domà.
Rés jè, móram jo vprášati, kaj jo móti.
Hóčeš, nóčeš, móraš!


Besede:
moja // poss. pron. fem. di MOJ »gno«
žena, -e (fem.) femine // moja žena – la mê femine
piše // 3. sg. pres. di PISATI
SG pišem, pišeš, piše
DU piševa, pišeta, pišeta
PL pišemo, pišete, pišejo

tvoji // datîf sg. fem. di TVOJ »to«; tvoja žena – la tô femine
ženi // datîf sg. di ŽENA
kaj (pron. interog.) »ce ?«
pa (con.) »e«
ali (con.) o, opûr
bolje (av.) miôr
rečeno (part. pass. neutr.) di REČI »dî«
zakaj (pron. inter.) parcè
ji // pron. pers. datîf sg. di ONA »jê«
preko (prep.) a traviers di, cul jutori di, par mieç di, vie par; stradilà
preko računalnika = par mieç di un calcoladôr
računalnika // gjenitîf sg. di RAČUNALNIK, -a (masc) ordenadôr
I slovens no doprin la peraule inglese »computer«, si dopre dome »računalnik« che al diven dal verp RAČUNATI »calcolâ“, alore il računalnik al è un „calcoladôr”

dopisujeta se // rifless. 2. duâl di DOPISOVATI SE »scrivisi«
nekega // gjen. sg. masc di NEKI »cualchi«
foruma // gjen. sg. masc di FORUM »forum«, ancje SPLETNI FORUM »internet forum«

tega // gjen. sg. masc di TO »chest«
kaj (pron. rel.) ce
vem // 1. sg. pres. di VEDETI »savê“
SG vem, veš, ve
DU veva, vesta, vesta
PL vemo, veste, vedo (vejo)

verjetno (av.) salacor, forsit
se pritožuje // 3. sg. rifl. di PRITOŽEVATI SE »lamentâsi, lagnâsi”
čez (prep. + gjen.) sore di
tebe // gjen. sg. pers. pron. di TI »tu«
pritožuje se čez tebe = si lagne di te
mene // gjen. sg. pers. pron. di JAZ »jo«
Čez mene? = di me?
seveda (av.) sì, pardabon
čez tebe = di te (lagnâsi)
saj (con.) = viodût che, dât che
te = TEBE (forme atone)
nikoli (av.) mai
ni // chi al significhe »no'nd è«
doma (av.) in cjase, a cjase

res (av.) vêr
res je = al è vêr
moram // 1. Sg. di MORATI »vê di, scugnî«
jo // acus. sg. fem. di ONA »jê«
vprašati – domandâ
moti // 3.sg. pres. di MOTITI »conturbâ, discomodâ, disturbâ«
hočeš// 2. sg pres. di HOTETI »volê«
nočeš // 2. sg pres. di NE HOTETI »no volê«
moraš // 2. sg pres. di MORATI »volê«



SLOVNICA

Il verp NE BITI e la tierce persone »NI«

NE BITI
SG nisem, nisi, ni = no soi, no tu sês, nol è
DU nisva, nista, nista = (dôs personis) no sin, no sês, no son
PL nismo, niste, niso = no sin, no sês, no son

»ni« al diven di < NE »no« + JE »è, je« e je la tierce persone dal verp »NE BITI« = no jessi

1) »NI« si dopre di une bande tant che »non est« »nol è« semplicementri tal sens regolâr tant che la tierce persone dal verp »NE BITI« no jessi, ancje se il furlan nol cognòs il verp »no jessi« tant che forme sintetiche.
p.e.
ni lep »nol è biel«
ni močan »nol è fuart“
ni velik, je majhen “nol è grant, al è piçul”
ni Furlan, je Slovenec “nol è furlan, al è sloven”
ni bil on, bila je ona »nol jere lui, e jere jê«

2) Di chê altre bande NI si dopre tal sens di
»nol è chi« »nol esist« nol è presint« »no'nd è«, ma a voltis si pues voltâle cu la peraule »nuie«
p.e.
»te ni« o »ni te« = »tu no tu sês presint«
Il furlan nol cognòs une peraule corispuindinte pe peraule slovene »NI«.
Si cjate peraulis corispuindintis tes lenghis dal grup ural-altaic, tal turk »yok« o tal ongjarês »nincs, nincsen«

ni dela, ni denarja =
turc »iş yok, para yok« =
ongj. »nincsen munka, nincsen pénz«
= nuie lavôr, nuie bêçs

Ni bilo denarja = ongj. pénz nem volt. = bêçs no ‘nd’ jerin

Dopo “ni” si dopre il gjenitîf (il gjenitîf slâf dai frasis negativis, si jerial visât cualchidun?)
Ni razloga = no 'nd è parcè // razlog = il parcè

Compagn al BITI – NE BITI o vin ancje HOTETI – NE HOTETI e IMETI – NE IMETI

HOTETI »volê“ –
tant che la classe II - ETI
SG jaz hočem, ti hočeš, on hoče
DU midva hočeva, vidva hočeta, onadva hočeta
PL mi hočemo, vi hočete, oni hočejo

NE HOTETI »no volê“
Al puest dal h- si met n-.
nočem al diven di ne-hóčem, la vocâl toniche -ó- si manten, tal serp-cravuat invezit, ma ancje in Slovenie, si manten la vocâl –e- de negazion ne »hoću–neću« (viers sloven hočem-nočem).

SG jaz nočem, ti nočeš, on noče
DU midva nočeva, vidva nočeta, onadva nočeta
PL mi nočemo, vi nočete, oni nočejo

L'ûs
HOTETI/ NE HOTETI al significhe no dome »volê“, ma ancje „bramâ, vê iniment, pretindi”

Esecizi
Nočem več! (več = plui)
Ali nočeš velikega medveda, bi majhnega? (medved = ors; bi = vûstu)
Nočemo biti sužnji, hočemo več denarja! (suženj – sclâf, več denarja = plui bêçs)
Hočemo več vrst burekov! (vrsta – specie; burek – burek specialitât balcaniche che si mangje ancje in Slovenie)
Zakaj pa nočeš? (zakaj – parcè, pa – e)
Kaj hočeš?
Nočem peti! (peti = cjantâ)



Il verp ausiliâr IMÉTI »vê«
Tant che la classe -ATI

SG jaz imám, ti imáš, on imá
DU midva imáva, vidva imáta, onadva imáta
PL mi imámo, vi imáte, oni imájo

Te lenghe fevelade la vocâl i- nol ven pronunciât, alore dome: mam, maš, ma ev.i.
Interessant, ancje tal polac, cec e slovac o vin:
p.e. par cec:
já, mám. ty, máš. on/ona/ono, má
my, máme. vy, máte. oni/ony/ona, mají
o par polac
mam / masz / ma
mamy / macie / mają.


NE IMÉTI »no vê«
Te forme negative si met l’acent tonic su la prime vocâl
Ne + imám : nímam

Ancje chi si manten tal serp-cravuat la vocâl –e- de negazion ne »ímam - nèmam« (viers sloven imám - nímam).


SG jaz nímam, ti nímaš, on níma
DU midva nímava, vidva nímata, onadva nímata
PL mi nímamo, vi nímate, oni nímajo


Esercizi
Nimam denarja. Nimaš časa. Nima žena.
Nimava toliko denarja. (toliko = tant)
Vidva tudi nimata volje. (volja = voie)
Onadva nimata otrok. (otrok = frut)
Mi nimamo nič proti. ( imeti proti = vê cuintri)
Nimajo te besede, imajo drugo. (beseda = peraule)

ponedeljek, 05. maj 2008

Magyar Nyelv Múzeuma

Il Museu de lenghe ongjarese / Muzej madžarskega jezika

La setemane passade al è nassût a Széphalom il prin museu de lenghe ongjarese.
Strasordinari, si trate dal prin museu tal mont dedicât ad in plen a une robe bessole ae lenghe di un popul - almancul crodint a ce che o leievi sui zornâi ongjârs.
A vuelin meti in esposizion la lenghe ongjare intun mût inovatîf e interatîf, cun zûcs, melodiis p.e. cuntune vôs che e presente ducj i dialets e varietâts ongjaresis.
Al è biel dedicâ un museu ae storie e ae situazion atuâl di une lenghe vive, ative tant che la ongjare in ogni câs miôr che no fâ sù un mausoleu par conservâ lis ultimis peraulis di une lenghe muarte.
Mi no mi plasin masse i museus, ancje se la mê femine e je la fie di un inomenât museolic ongjâr, si pues dî che jê e je scuasit cressude intun museu.
Ma salacor une idee biele di cjoli sù par esempli in Friûl si podarès fâ sù un museu de lenghe furlane o ancjemò miôr des lenghis di Friûl, tantis varietâts diferentis, impinions, al coventarès une grande cjasone par meti dentri dut. E no pal ultin tal forest e la plui part dai turiscj che a passin ogni an par Udin e Lignan no àn mai sintût une peraule furlane o de esistence de diviersitât lenghistiche in Friûl.


Muzej madžarskega jezika / Magyar Nyelv Múzeuma

Pretekli teden so odprli v Széphalomu prvi muzej madžarskega jezika. Zanimivo, ker naj bi to bil edini muzej na svetu posvečen nekemu nacionalnemu jeziku – vsaj tako oglašujejo svoj projekt Madžari.
Predstavili naj bi tam madžarski jezik na interaktivni način, z igrami, glasbo, in z glasovi, ki govorijo v različnih madžarskih narečij.
Lepa zamisel torej ta muzej živega jezika, čeprav meni muzeji ne ugajajo preveč, tudi če je žena iz muzejske družine, kjer so dobesedno v muzeju odraščali.
Dobra zamisel tudi za druge, posebno za furlansko mnogojezičnost (znanje in redna raba mnogo jezikov), furlanska narečja, benečansko, slovenske in nemške variante, da bi to vse pod eno streho spravili, bi rabili vsekakor večjo bajto kot Madžari.
Tako bi za mnogojezičnost tudi zvedeli turisti, ki čeprav v trumah, predvsem Avstrijci, hodijo na furlansko obalo (Lignano itd.), niso nikoli slišali za tamkajšnjo stvarnost.

četrtek, 01. maj 2008

fieste dai lavoradôrs / praznik dela


In Americhe no fiestezin la fieste dai lavoradôrs, ancje se a jerin propit lôr che le àn cjatât fûr,
a Philadelphia e Chicago al Prin di Mai tal 1886 cuant che i lavoradôrs e manoâi a vevin decidût di lavorâ al puest di dîs oris „dome” vot. Si sin fermâts mi pâr, ancje vuê la plui part di nô, almancul in Europe, o „mangjìn” ogni dì chês vot oris o di plui.
Ma no covential un gnûf „Chicago”. p.e. lavorâ a puest di vot dome sîs oris?
Par mancjance di timp o lavorìn ancje tal timp libar, tant che jo vuê tant che manoâl e gno fi come muradôr.


praznik dela

V Ameriki ne praznujejo delavskega praznika, čeprav so bili ravno oni tisti, ki so ga iznašli,
v Filadelfiji in v Čikagu, ko so se prvega maja leta 1886 odločili, da bodo namesto 10 ur delali „samo” še osem.
Škoda res, da smo se na tej točki ustavili, še danes smo pri tistih osmih urah, vsaj v Evropi.
Mar ne potrebujemo kakšnega novega Čikaga, recimo namesto osmih samo še šest?
Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, se dela tudi na današnji dan, jaz kot curakar, sine pa kot mojster.