nedelja, 27. april 2008

la mari dal nastri adesîf / mati lepilnega traku

Lis peraulis plui vieris si dismentein, ma si dismentein ancje peraulis gnovis apene nassudis, a son des peraulis di mode dispès condanadis a murî. A vegnin dopradis une vore, e dopo semplicementri nissun si vise plui di lôr, intun lamp cence un parcè.
Plui o mancul chel istès al vâl ancje pes lenghis.
In ogni lenghe o podìn cjatâ chestis peraulis di mode o "gnûfs" comuns.
Il plui cognossût non doprât ancje tant che non comun al è il non che al diven dal non "Coca Cola" o cun altris peraulis dal concret al comun:
furl. "cola"
todesc: Cola
sloven: kola
ongjarês: kóla.
Tal ongjarês si cjate a bande dal non „kóla” ancje il verp „kólázni” che al vûl dî „bevi cola” e ancjemò il non „kólázás” „la azion, il bevi cola, trincade, scolade”

Mi vegnin iniment ancjemò altris esemplis slovenis:
gilera > džilera 'moto'
Radenska > radenska 'aghe minerâl´
Sellotape > salotejp 'nastri adesîf'
Gedore > gedore fpl „imprescj”
Proja > proja „cafè cence cafeine”
Michelin > mišelinka „gome”
Rama > sloven, ongjarês 'ogni gjenar di margarin'
Nescafé > ongjarês neszkávé „istant cafè“

In ogni paîs o vin un non speciâl par „nastri adesîf”, i slovens a disin „salotejp” dal non Sellotape, i todesc „Tesa film” de dite todescje „Tesa”, il non al diven dal non de segretarie Elsa Tesmer (Te + sa), e fo pardabon propit jê la mari dal nastri adesîf.
In Austrie a doprin il prodot de dite „Tesa”, però mi àn dit (rispuindût par jessi precîs la setemane passade sul gno puest di vore dopo che o ai dit a une mê coleghe che mi covente il „Tesa-film”) „Noaltris in Austrie o doprin e cognossin dome il non „Tixo”, nô no disìn mai „Tesa”!”
Alore in Austrie „Tixo” il non dal prodot „Tixo” di une dite vienese.
La dite austriache no esist plui, cussì i austriacs a scuegnin doprâ la TESA todescje, però a doprin indevant il non vieri „Tixo”, simpri difindint il so jessi „austriac”.


mati lepilnega traku

Stare besede gredo v pozabo, to velja tudi za nove, komaj nastale, modni pojavi s kratko življenjsko dobo. Rabijo se pa vendar pogosto, kasneje se jih pa ne spomni več nihče, pač kot pri modi.
Enako velja za jezike nasploh.
Vsak jezik pozna modne besede ali nova obča imena.
Najbolj znan primer je ime izveden iz imena "Coca Cola" ali drugače iz konkretnega v splošno:
Furl. "cola", nemško: Cola, slovensko: kola, madžarsko kóla.
Madžari očitno radi pijejo kolo, poleg imena „kóla” imajo glagol „kólázni” „piti kolo” in samostalnik iz glagola „kólázás” „pitje kole” neko vrste pijančevanje s kolo.

Še nekaj slovenskih primerov:
gilera > džilera 'motor'
Radenska > radenska 'mineralna voda´
Sellotape > salotejp 'lepilni trak'
Gedore > gedore fpl „orodje”
Proja > proja „žitna kava”
Michelin > mišelinka „guma”
Rama > sloven, ongjarês 'margarina'
Nescafé > madž. neszkávé „instant kava“

Vsaka država ima svojo posebno ime za „lepilni trak”, Slovenci pravijo „salotejp” iz imena britanskega podjetja „Sellotape”, Nemci imajo „Tesa film” iz imena podjetja „Tesa”, točneje ime izhaja iz imena tajnice podjetja „Elsa Tesmer” (Te + sa), ona naj bi bila prava mati lepilnega traku.
V Avstriji ni čisto tako, uporabljajo izdelek podjetja „Tesa”, ampak rekli so mi ravno prejšnji teden v službi, ko sem spraševal za „Tesafilm”: „Pri nas v Avstriji poznamo samo „Tixo”, pri nas se reče „Tixo”, tako in ne drugače!
Tixo je ime izdelka nekega dunajskega podjetja.
Avstrijskega podjetja ni več, tako da danes na avstrijskih pisalnih mizah, tako tudi pri nas v službi uporabljamo samo nemško TESO, čeprav še naprej pravijo „Tixo”, kajti Avstrijci se vedno na veliko trudijo imeti nekaj svojega.

sreda, 23. april 2008

Done Jakue bidea



Kaixo! I miei gjenitôrs che al moment a stan fasint a pît il “Done Jakue bidea” o il Troi di Santiago – compliments! - mi àn mandât i prins fotos. Lâ a pît e je une biele robe!
Te foto mê mame e altris pelegrins – e parsore une grande scrite, chê uficiâl dal lûc “Saint-Jean-Pied-de-Port” e une scrite plui piçule stampade in letaris maiusculis neris “Donibane Garazi”.
Ce isal chest “Donibane Garazi”?
»Garazi«, une “garage”?
No!
O vin un esempli de realtât semiuficiâl monolengâl intal Euskal Herria francês, un cartel e une scrite basche fate a man.

Te Vichipedie basche si lei:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Ce che al scugnarès jessi:
Donibane Garazi al è il cjâf-lûc de Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), dulà che si cjate il Troi di Santiago (il pont di partence dal Troi).

Lis peraulis:
buru = cjâf
hiri = citât
hiriburua = cjâf-lûc: (hiri + buru = citât-cjâf)
Donejakue Bidean = Troi di Santiago

done = sant
bide = troi

Kokatu = cjatâsi (lûc)

E ancjemò dôs peraulis:
hitz = peraule
hitz egin = fevelâ

Il euskara -magari cussì- no no lu capìs, ma il Troi lu fasarès vulintîr, al è biel lâ a pît!



Done Jakue bidea ali Jakobova pot

Kaixo! Moji starši, ki ravno pešačijo v Santiago po Jakobovi poti ali po baskovsko “Done Jakue bidea” – čestitke za podvig! – so mi poslali prve slike. Peš po pešadijsko na dolge razdalje je res zavidanja vredno!
Na sliki mami in v ozadju očitno neki drugi naključni romarji, menda jih je veliko, - zgoraj pa napis, uradni francoski kraja “Saint-Jean-Pied-de-Port” in spodaj neki manjši ročno tiskani napis s črnimi črkami “Donibane Garazi”, če prav vidim?
Kaj bo to?
Garazi? Neka garaža?
Ne!
Gre za poluradno “enojezično” resničnost v deželi Euskal Herria, majni napisek “Donibane Garazi” je ime kraja v baskovščini, pri tem “Done” ustreza francoskemu “Saint”.
V baskovski Wikipediji piše:
Donibane Garazi Nafarroa Behereko hiriburua da, Donejakue Bidean kokatua.

Kar bi moralo biti:
Donibane Garazi je glavno mesto pokrajine Nafarroa Beherea (Basse-Navarre/ Baja Navarra), kjer se nahaja tudi Jakobova pot (oziroma njena izhodiščna točka).

Baskovske besede:
buru (anat.) glava
hiri - mesto
hiriburua – glavno mesto
Donejakue Bidean = Jakobova pot

done = sveti
bide = pot

Kokatu = nahajti se (krajevno)

hitz = beseda
hitz egin = govoriti

Baskovščine ne razumem žal, ampak Pot bi pa prehodil z veseljem, peš seveda!

ponedeljek, 21. april 2008

Stalin. Une biografie politiche / Stalin- politična biografija



te foto: la version ongjarese

Fevelant di politiche..se o vês voie di lei alc, alc di util, e infin imparâ alc, us racomandi il libri
„Stalin. Une biografie politiche” di Isaac Deutscher (par sloven „Stalin- politična biografija”
par talian Stalin. Una biografia politica).
O lei la version ongjarese „Sztálin”, ma infin ancje la taliane e va ben (la version furlane si doprarà – di sigûr - tes scuelis furlanis..une dì..)
L'autôr Deutscher polac-ebreu trotzkist al à scrite la plui interessante e innomenade biografie di Stalin, al è un lavôr standard, ma soredut si lei tant che un zâl.
Nol è dome une biografie di Stalin, ma ancje la biografie dal montafin dal socialisim di stamp sovietic, ma ancje chel jugoslâf. Si pues dî che Stalin al jere un prodot dal zarisim, lui stes „zar” a cjâf dal moviment cuintrizaristic. Stalin al jere cressût cu la ideologjie dal zarisim, cul centralisim e il podê cence limits, di piçul sot la influence des organizazions de glesie ortodosse e dopo la sô prime ativitât politiche plui voltis in preson in Sibirie di dulà al rivave adore a scjampâ plui che une volte, dome agns dopo al jere lui chel che al mandave la int in Sibirie.
Il so pseudonim „Stalin” al diven dal todesc „Stahl” „açâl”. Te ideologjie dal „Stalinisim” „l´açâl” al jere plui impuartant che no il pan, milions a muririn di fan, soredut in Ucraine.


Stalin- politična biografija

Ko se že pogovarjamo o politiki..če bi rad kaj prebrali, kaj uporabnega, in se obenem še kaj naučili, vam priporočam knjigo „Stalin- politična biografija” od Isaaca Deutscherja.
Jaz berem madžarsko verzijo „Sztálin”.
Pisec Deutscher Poljak, Jud po prepričanju trockist je napisal najbolj zanimivo in najbolj znano biografijo Stalina, gre za standardno delo, ki se bere kot dobra kriminalka.
V bistvu ni samo Stalinova biografija, je biografija sovjetskega socializma, v marsičem tudi jugoslovanskega. Stalin je bil kot produkt carizma sam car na čelu proticarističnega gibanja.
Stalin je odraščal s caristično ideologiji pod vplivom pravoslavne cerkve, po prvi politični aktivnosti je bil večkrat poslan kazensko v Sibirijo, od koder je tudi večkrat pobegnil, nekaj let zatem, je bil on ta, ki je pošiljal ljudi v Sibirijo.
Njegov nadevek „Stalin” pride iz nemščine od besede „Stahl” „jeklo”. V stalinistični ideologiji je bilo jeklo pomembnejše od kruha, milijoni so umrli od lakote, predvsem v Ukrajini.

četrtek, 17. april 2008

l’inovâl dal „dnevnik" / dnevnik praznuje

In chescj dîs al vignive memoreât l’inovâl dal „dnevnik“ Gjornâl televisîf sloven “40 agns dal gjornâl sloven” (e propit cjalant il »dnevnik« îr l’altri mi si è rot il televisôr!)
O vês induvinât o vuei dî alc su la impuartance di vê un Gjornâl televisîf in marilenghe o tal câs sloven in lenghe mari, anzit al è une chistion clâf: mediis e scuele.
O ai let za plui che une volte che la Rai no fâs vonde e di fat o vin za un gjornalut furlan su Telefriuli e su la radio.
Interessant il »dnevnik« sloven al nassè dome dopo il 1968 dopo agns di bataie su la relazion Lubiane – Beograd. Beograd/Belgrât, il nestri vieri cjâf lûc, nol voleve nancje sintî une peraule de idee dal dnevnik sloven, a jerin dal dut cuintri e jessi cuintri intun sisteme totalitari al vûl dî cjatâsi denant di puartis sieradis – nuie ce fâ!
Ce che o vuei dî al è che ancje intun sisteme totalitari si pues vê e rivâ adore se la int e à une idee clare ce che e vûl, cussì p.e. tal comunisim ongjâr si fiesteze Nadâl, in Polonie si lave in glesie e.v.i.
La identitât, la lenghe tes scuelis, dut al dipint dome de int, e no je colpe de RAI o di un guvier centralistic, di une leç o altri se alc nol è jentrât dal dut in vore.


dnevnik praznuje

V teh dneh so se spomnili obletnice prvega slovenskega dnevnika“slovenski dnevnik praznuje 40 let«. (Meni se pa je ravno na ta dan med dnevnikom televizor pokvaril!)
Uganili ste, omeniti sem hotel, zakaj je pomembno imeti dnevnik v svojem jeziku, v slovenščini ali v furlanščini. Gre za ključno vprašanje: medije in šola.
Bral sem že dosti o tem, da italijanska RAI (v Furlaniji) ne naredi dovolj, res je kratke novice v furlanščini imamo samo na programu Telefriuli tu pa tam na radiu.
Zanimivo je, da smo dobili slovenski dnevnik šele po letu 1968 po letih, ko so se dajali na relaciji Ljubljana – Beograd. Beograd menda ni bil preveč zagret, in v takratnem sistemu ni šlo nič brez naše stare prestolnice.
Kar mislim reči, dá se marsikaj doseči tudi v totalitarnih sistemih, če je narod za, tako so npr. Madžari tudi v komunizmu praznovali Božič, Poljaki pa pridno maševali.
Vroča vprašanja, aktualna sedaj v Furlaniji, tudi če so volitve mimo, okoli identite, jezik v šole, vse to zavisi od ljudi in ne od nekih organizacij RAI ali centralističnih vlad, zakonov.

ponedeljek, 14. april 2008

la ploie / dež


In chescj dîs mi bat cuintri i atacs dai polins, pe prime volte propit trê agns indaûr cuant che mi soi stramudât in Austrie. Gambiât il puest, l'aiar o il stîl di vite, la mê etât no lu sai.
Cumò ogni an in cheste stagjon plen di polins o soi simpri in spiete de ploie, semplicementri parce che cuant che al plôf a'nd è mancul polins. Nol è clâr dal dut, gjenetiche, alimentazion, ma al è sigûr che lis alergjiis a cressin dal continui, la tindince e dipint in ogni câs de cressite dal incuinament – ancje ca di nô, plui grâf ancjemò la situazion tal nord de Italie.
Chei - tant che jo - che a patissin di alergjiis a àn alc in comun cu la mitologjie dai zingars, a ducj i doi ur plâs cuant che al plôf.

V teh dneh se dajem s cvetnim prahom in senenim nahodom, prvič me je napadel pred tremi leti, takorekoč s spremembo okolja. Kaj je vzrok ne vem, novo okolje, način življenja ali starost, ne vem.
Kot vsako leto v tem času čakam dež, dežja pa nič, preprosto ko dežuje je manj prahu.
Ni povsem znano, ali so krivi geni, prehrana, dokazano je, da je alergije vedno več in da je to povezano z onesnaženjem zraka.
Oni, ki jih srbi in se praskajo, da bi se znebili prahu, imajo nekaj skupnega s cigansko mitologijo, združuje radost kadar dežuje.

torek, 08. april 2008

Cualuncuiscj / Kvalunkvisti

Dât che in Friûl ducj si cjatin te campagne eletorâl, mi ven iniment il discors di Eliseu tal romanç Prime di Sere. Eliseu al cjale lis robis di lontan, no si interesse masse de politiche, la int e cjape fûc daurman, chei altris però lu acusin di cualuncuisim.
Plui o mancul al è chel il gno mût di pensâ, di une bande la vite di bintar, di migrant (no dopri la peraule emigrant, parcè che emigrant al vûl dî lâ fûr, saludâ par simpri evi.) cence jessi masse leât a un paîs, ancje se mi môf plui o mancul dome dentri lis frontieris dal imperi Austro-Ongjarês, dentri di un teritori ristret, parcè no lâ a Canada, Americhe, Argjentine, Australie..?,
Al permet di no jessi masse dentri e di stâ lontan de politiche concrete e atuâl, di chê altre bande il cualuncuisim nol va ben!
In Austrie 14.5% de popolazion e je cence dirit di votâ, ducj i cualuncuiscj e no-cualuncuiscj che no àn la citadinance austriache.
Jo tant che cualuncuist cence la citadinance o darès il vôt ae catalanizazioniscj.


Kvalunkvisti

Glede na to, da so v tem času v Furlaniji vsi poglobljeni v predvolilni boj, sem se spomnil pogovora iz furlanskega romana »Prime di Sere«. Eliseu, heroj romana, ki se po 27 letih ječe vrača v domači kraj, gleda na vse iz distance, ne zanima ga preveč, kaj se dogaja okoli njega, sploh pa ne politika, ki ljudem zavre kri, njega pa obtožujejo kvalunkvizma (antipolitično in cinično razmišljanje).
Več ali manj je to tudi moj način mišljenja, po eni strani nomadska svoboda (ne emigranta ali izseljenca, kjer to pomeni, da se pomika od svojega središča na neznano kam), čeprav se v mojem primeru pomikam na dokaj omejenem terenu, kajti lahko bi šel malo v Ameriko, Kanado, Australijo, ne, držim se nekako nehoté znotraj meja bivše Avstro-Ogrske.

To seveda dovoljuje, da človek ni preveč vpleten v konkretno in aktualno politiko, res je tudi, da kvalunkvizem sam po sebi ni v redu.
V Avstriji 14.5% prebivalstva nima volilne pravice vsi kvalunkvisti in nekvalunkvisti brez državljanstva.

nedelja, 06. april 2008

Farkasgyepű / Wirtshäuzl’


Ca us met une foto di un cartel bilengâl ongjarês - todesc interessant. Il cartel si cjate a Farkasgyepű un piçul borc di minorance todescje a sud de citât Pápa. A disin che li si pues respirâ l’aiar plui net in Ongjarie, za al mitic re Mátyás, i slovens lu clamin „kralj Matjaž«, i plaseve a lâ chenti a cjace. Ae fin de Seconde Vuere Mondiâl al jere chenti il cjâflûc dal regjim fassist “Nyilas”, tal 1944 in scjampe de Armade Rosse.
Interessant al è il non, il non ongjarês Farkasgyepű al diven di „farkas” = lôf e „gyepű” = cjarande, busse. Une volte a jerin masse lôfs ator, e cussì si veve dibisugne di „cjarandis“.
Il non todesc „Wirtshäuzl’” invezit nol fevele di lôfs, al significhe „piçule ostarie”. A mi mi plâs chest non tal dialet bavarês, ancje parce che al è scrit intune grafie todesc-ongjarese. La popolazion todescje a Wirtshäuzl’ no fevele plui il todesc, discomparîts ancje i lôfs, scjampât ancje il regjim fassist, passade ancje la Armade Rosse, al reste dome il non e l’aiar net.
Alore al è ben vê un cartel bilengâl. – se no altri

Danes bi predstavil sliko zanimive dvojezične krajevne table madžarsko-nemške. Tabla se nahaja v kraju Farkasgyepű, majhni vasici, kjer že od nekdaj prebiva nemška manjšina južno od mesta Pápa. Pravijo, da imajo najčistejši zrak na Madžarskem, že naš slavni kralj Matjaž (po madžarsko Mátyás) je prav tu najraje hodil na rekreacijo, na lov. Na koncu druge svetovne vojne je bilo tu tudi glavno mesto fašističnega režima “Nyilas” na Madžarskem, ki se je moral sem umakniti pred Rdečo Armado.
Zanimivo se mi zdi ime, madžarsko Farkasgyepű je sestavljeno iz „farkas” = volk in „gyepű” = živa meja, ograja. Torej nekoč so se tu naokoli spotikali volkovi, in zato so potrebovali te omenjene „žive” ograje.
Nemško ime „Wirtshäuzl’” ne priča o volkovih, pomeni nekako ljubkovalno le „gostilnica”. Prvič mi je všeč narečno bavarska oblika, še bolj pa zato, ker je pisano v neki madžarsko-nemški pisavi. Nemško prebivalstvo Wirtshäuzl’a ali gostilnice ne govori več nemško, izginili so tudi volkovi, pobegnil tudi fašistični režim in mimo je šla tudi Rdeča Armada, ostalo je le še ime in čist zrak.
Torej ni niti tako slabo imeti dvojezično krajevno tablo (drugače se ne bi bil tu ustavil).

sreda, 02. april 2008

Il soreli ucrain / ukrajinsko sonce



Fin îr o ai pensât che »o sole mio« al vûl dî »oh sole mio« o »oh soreli gno« o »oh moje sonce«, ce razze di ignorant che o soi il »o« al è l'articul napoletan chel istès tant che tal portughês »o meu amor« = il gno amôr.
Ma no soi dibessôl:
une pagjine taliane e scrîf p.e.:
Se un tempo "Oh sole mio" era la canzone simbolo d'Italia oggi sembra destinata a altre latitudini. considerando l'intraprendenza degli altri paesi europei dovremmo iniziare a cantarla in tedesco... "Oh meine sonne!".
Un altri al scrîf:
“I'm Italian so I can answer perfectly.
Oh sole mio = oh my sun
Oh = exclamation ; sole = sun ; mio = my
The song is in the Naple dialect but this phrase is just Italian.
CAREFUL: only = not sole, in this case.”

Agns indaûr tal 92 o jeri a Debrecen in Ongjarie adun cun students di dapardut, di Suedie, Australie, di Friûl (ancje une frute furlane che si interessave une vore pal furlan!) e di Napul. Chei di Napul a jerin in trê, doi fantats e une frute e a fevelavin une strambe lenghe il napoletan. Jo simpri pront a imparâ alc di gnûf o volevi savê cemût si disial par napolitan chel o chest.
»Salvadûr«, un ors grant e gruès cuntun mieç chilo di gel sui cjavêi, mi spiegave che p.e. »o ca« al pues significâ un grum di robis, si dopre par scuasit dutis lis peraulis che a tachin cun “ca-“ »cazzo, capo, capisco...« e cussì si fevele par napoletan, almancul secont Salvadûr.

Che bella cosa na jurnata 'e sole,
n'aria serena doppo na tempesta!
Pe' ll'aria fresca pare gia' na festa...
Che bella cosa na jurnata 'e sole.

Ma n'atu sole
cchiu' bello, oi ne'.
'o sole mio
sta 'nfronte a te!



Però o ai let che chi si trate dal soreli dal Mâr Neri e no chel talian. Ise vere?



ukrajinsko sonce


Do včeraj (do pred nekaj dni) sem še mislil, da znana pesem »o sole mio« pomeni »oh sole mio« ali »oh moje sonce«, temu očitno ni tako »o« je tu neapeljski določni člen kot v portugalščini, npr. »o meu amor« = moja ljubezen.
Ampak nisem edini:
tako na neki italijanski eko-strani pišejo:
Se un tempo "Oh sole mio" era la canzone simbolo d'Italia oggi sembra destinata a altre latitudini. considerando l'intraprendenza degli altri paesi europei dovremmo iniziare a cantarla in tedesco... "Oh meine sonne!".
Nekdo drug:
“I'm Italian so I can answer perfectly.
Oh sole mio = oh my sun
Oh = exclamation ; sole = sun ; mio = my
The song is in the Naple dialect but this phrase is just Italian.
CAREFUL: only = not sole, in this case.”
Torej zares »perfectly« zgrešeno!

Leta nazaj 92 sem bil v madžarskem Debrecenu skupaj s študenti iz vsepovsod, med drugimi tudi iz Neaplja, takrat sem se srečal prvič z napolitanščino, ki se precej razlikuje od uradne toskanske italijanščine.
Razložili so mi bistvo tega jezika, izgovoriš le prvi zlog italijanske besede in rezultat je napolitanščina, tako pomeni »o ca'« vse živo od »cazzo, capo, capisco« itd.
Rečeš »o ca«, mogoče si koga užalil, mogočei ne, vidiš po reakciji.

'o sole mio

Che bella cosa na jurnata 'e sole,
n'aria serena doppo na tempesta!
Pe' ll'aria fresca pare gia' na festa...
Che bella cosa na jurnata 'e sole.

Ma n'atu sole
cchiu' bello, oi ne'.
'o sole mio
sta 'nfronte a te!



Pesnik je tu mislil na črnomorsko sonce in ne na italijansko, menda je spisal pesem v nekem ukrajinskem hotelu.