četrtek, 08. julij 2010

Gelem Gelem

L'imni dal popul Rom e je la cjante Gelem, Gelem, Djelem, Djelem, te grafie ongjarese ancje Gyelem, Gyelem, scrite tal 1969 di Jarko (Žarko) Jovanović di Belgrât che za di un grum di agns al vîf a Parîs. In Cechie o plui precîs sul teritori dal stât muart Cechoslovachie i Roms no cognossin chest imni, lôr a doprin un altri „Čhajori romani“, che al fo scrit tal cjamp di concetrament a Auschwitz.

Alore viodìn il test:

Gelem, gelem, lungone dromensa
O voi, o voi par lungjis stradis
GELEM = o soi lât, peraule vieri de Indie dal vieri indian (sanscrit) yâ-
P.e. intun altri cjant: ande Pešta gjelem = o soi lât a Budapest
LUNGONE = lungjis di lungo = lunc che al diven dal rumen. lung
DROMENSA = stradis - di drom = strade che al diven dal rumen drum e indevant dal grêc δρόμος

Maladilem bakhtale Romensa
o ai cjatât roms contents
MALADILEM = o ai cjatât
BAKHTALE di bakhtalo = content, feliç dal non BAKHT, peraule viere de Indie dal vieri indian (sanscrit) bhâgá , iran. bakht, turc baht »fortune«
ROMENSA di ROM »rom, omp« dal vieri indian DOM »omp, omp puar
Viôt p.e.
Gadje Gadjensa, Rom Romensa. No-roms cun no-roms, Roms cun Roms

A Romale katar tumen aven,
Oh Roms dontri vignîso,
KATAR – dontri
TUMEN – pronon personâl 2. pl. voaltris – peraule vieri viôt te lenghe hindi TUM
AVEL – vignî – dal indian vieri âp- rivâ, pracrit âvai-

E tsarensa bahktale dromensa?
cu lis tendis su stradis contentis ?

A Romale, A Chavale
Oh roms, oh popul rom
CHAVALE – fruts – dal indian vieri sanscrit śavo, yahu »frut«

Vi man sas ek bari familiya,
Une volte o vevi une grande famee
BARO – grant – dal indian vieri bhadra, hindi barâ »grant«
FAMILIYA - famee
EK – un – dal indian vieri éka, hindi ek

Murdadas la e kali legiya
Però chei de legjon nere ur àn copât
MURDAREL – copâ
KALO – neri – dal indian vieri sanscrit kalâ, hindi kâla
LEGIYA - legjon

Aven mansa sa lumniake Roma,
Vignît cu me rom di dut il mont
AVEL – vignî
MANSA – »cu me« strumentâl dal pronon pers. ME »jo«
LUME – mont - dal rumen lumea

Kai putaile e romane droma
Pai roms lis stradis a son viertis
KAI - chi
PUTREL, PUTER – vierzi

Ake vriama, usti Rom akana,
Al è rivât il timp, jevait sù roms e je ore,
VREME – timp – dal serp-cravuat vreme
USTYEL – felkel – dal indian vieri utthâ
AKANA – cumò – dal indian vieri kšana- „moment“

Men khutasa misto kai kerasa
O montarìn sù plui in alt se agjìn

MISTO – une vore; ben – dal indian vieri mishta »dolç«
KER – fâ – dal indian vieri kar, hindi karnâ

A Romale, A Chavale
Oh roma, oh popul rom

La version furlane

O voi, o voi par lungjis stradis
o ai cjatât roms contents
Oh roms dontri vignîso,
cu lis tendis su stradis contentis ?
Oh roms, oh popul rom
Une volte o vevi une grande famee
Però chei de legjon nere ur àn copâts
Vignît cu me roms di dut il mont
Pai roms lis stradis a son viertis
Al è rivât il timp, jevait sù roms e je ore,
O montarìn sù plui in alt se agjìn
Oh roms, oh popul rom


Romska himna
Romska himna je pesem «Gelem, Gelem«, uporabljajo se številne različice glede na krajevno narečje in način zapisovanja »Gyelem, Gyelem", "Dzelem, Dzelem","Dželem, Dželem", "Djelem, Djelem", "Ђелем, Ђелем", "Ѓелем, Ѓелем","Џелем, Џелем", "Джелем, джелем", »Opré Roma“ „Romale Shavale“, »Roma Chavale«
Spesnil jo je leta 1969 Žarko (Jarko) Jovanović iz Beograda, ki že dolga leta živi v Parizu. Na prvem mednarodnem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu je bila himna proglašena za skupno himno vseh Romov. V besedilu omenjene Črne legije naj bi se nanašale na esesovske enote, ki so delovale na ozemlju bivše Jugoslavije med drugo svetovno vojno.
Na ozemlju bivše Češkoslovaške uporabljajo tamkajšnji Romi drugo himno „Čhajori romani“, ki so jo prinesli seboj iz taborišča Auschwitz.

Besedilo:
Gelem, gelem, lungone dromensa
Hodil, hodil sem po dolgih poteh
GELEM = šel sem – iz stare indijščine yâ-
npr. v neki drugi znani pesmi: »ande Pešta dželem« = šel sem v Budimpešto
LUNGONE od LUNGO »dolg«, kar je iz romun. lung
DROMENSA od DROM »cesta«, iz romun. drum, kar je iz gr. δρόμος

Maladilem bakhtale Romensa
Spoznal sem srečne Rome
MALADILEM = spoznal sem
BAKHTALE od BAKHTALO = srečen od samostalnika BAKHT iz indijščine bhâgá , iran. bakht, turšk baht »sreča«
ROMENSA orodnik od ROM »Rom, človek« iz indijščine DOM »človek«
Primerjaj znani romski rek:
Gadje Gadjensa, Rom Romensa, Ne-Romi z ne Romi, Romi z Romi

A Romale katar tumen aven,
O Romi skod prihajate,

KATAR – odkod
TUMEN – osebni zaimek 2.os.mn. »vi« – indijska beseda, prim. hindi TUM
AVEL – priti – iz st. indijsko âp- priti, doseči, prakrt âvai-

E tsarensa bahktale dromensa?
S šotori po srečnih poteh?

A Romale, A Chavale
O Romi, o romski bratje

CHAVALE – otroci od CHAVO »otrok« iz st.ind. śavo, yahu »otrok«, romska beseda

Vi man sas ek bari familiya,
Imel sem nekoč veliko družino,

BARO – velik – iz st. indijsko bhadra, hindi barâ »velik«
FAMILIYA - družina
EK – ena – iz st. indijsko éka, hindi ek "ena"

Murdadas la e kali legiya
A Črne legije so jih ubile


MURDAREL – ubiti
KALO – črn– iz st. indijsko kalâ, hindi kâla
LEGIYA - legija

Aven mansa sa lumniake Roma,
Pojdite z menoj Romi iz celega sveta

AVEL – vignî
MANSA – »z menoj« orodnik od os. zaim. ME »jaz«
LUME – svet - dal rumen lumea "svet"

Kai putaile e romane droma
Za Rome so poti odprte
KAI - tukaj
PUTREL, PUTER – odpreti

Ake vriama, usti Rom akana,
Zdaj je čas, dvignite se Romi vsi,

VREME – čas – iz srb-hrv vreme
USTYEL – vstati, dvigniti se– iz st. indijsko utthâ
AKANA – zdaj – iz st. indijsko kšana- „trenutek“

Men khutasa misto kai kerasa
Dvignili se bomo visoko, če se potrudimo

MISTO – zelo; dobro – iz st. indijsko mishta »sladek«
KER – delati, narediti – iz st. indijsko kar, hindi karnâ

A Romale, A Chavale
O Romi, o romski bratje

sobota, 03. julij 2010

Furrrlaaan in semifinâl

Ancje se i furlans no, la peraule furlan scrite par spagnûl Forlán e je za in semifinâl, ogni match grazie a Forlán e ven pronunciade plui di cent voltis cussì almancul îr te television austriache, ma ancje te television ceche, o cjali dutis lis dôs, par cec però e ven pronunciade furrrlaaan e cussì la peraule a mi mi plâs di plui.