sreda, 15. julij 2009

La lenghe uiguriche / ujgurščina

Cualchidun al à sintût in chescj dîs pe prime volte de esistence dal popul de divignince turche/turchiche ven a stâi i uigûrs tal nord de Cine. Interessant che la lenghe di chest popul – o fevelìn di 10 milions di fevelants di cheste lenghe che si fevele no nome in Cine, ma ancje in Kazakhstan e ancje in altris paîs di cheste regjon – e vonde dongje fin vuê ae lenghe turche che si fevele in Turchie. Al prin cuc no parce che i uigûrs a doprin la scrite arabe, ma al esist ancje une variant in scrite turche latine, e chi si viôt subit che si trate di parincj, prin di dut cjalait ai numârs. Anzit si pues dî che i uigûrs si cjatin fin vuê sul teritori dal vieri centri storic dai turcs:

TURC – UIGURIC
1-10
bir bir
iki ikki
üç üq
dört tört
beş bex (bash)
altI alte
yedi yet'te
sekiz sekkiz
dokuz tokh'khuz
on on

11 on bir on bir
12 on iki on ikki
20 yirmi yigrime
30 otuz ottuz
40 kirk khirkh (qirq)
50 eli ellik
60 altmış atmix (atmish)
70 yetmiş yetmix (yetmish)
80 seksen seksen
90 doksan tokhsen
100 yüz yüz
200 iki yüz ikki yüz

O ancjemò chestis frasis di base che a mostrin ancje la strente parintât tra l'uigur e l'uzbec:
Turc – uiguric – uzbec - furlan - sloven
gün – kun – küni - dì – dan
bir gün – bir kun – bir küni - une dì, une volte – nekega dne
evde yok - oyde yokh - öyde yok – nol è in cjase – ni doma

dedi – dedi – dedi - al à dit – je rekel
cevap verdi – javap berdi – jawap berdi - al à rispuindût – je odgovoril
sen – sen – sen - tu – ti (pronon)


ujgurščina


Marsikdo je v teh dni prvič slišal za Ujgure, turški narod na severozahodu Kitajske.
Zanimivo je, da je jezik tega naroda s približno 10 milijonov govorcev, ki se ne govori samo na Kitajskem, zelo podoben in soroden turščini, ki jo govorijo v Turčiji. Na prvi pogled mogoče ne, kajti Ujguri uporabljajo arabsko pisavo kot so to tudi storili (osmanski) Turki do konca prve svetovne vojne. Če primerjamo na primer številke, je ozko sorodstvo več kot očitno. Številke od 1-5 se ponavadi dobro ohranijo in lahko odkrijejo, dokazujejo sorodstvo tudi tam, kjer to na prvi pogled ni očitno kot npr. madžarščina v primerjavi s finščino. Ujguri se še danes nahajajo na področju, kjer so bivali pra-turki.

Turško – ujgursko
1-10
bir bir
iki ikki
üç üq
dört tört
beş bex (bash)
altI alte
yedi yet'te
sekiz sekkiz
dokuz tokh'khuz
on on

11 on bir on bir
12 on iki on ikki
20 yirmi yigrime
30 otuz ottuz
40 kirk khirkh (qirq)
50 eli ellik
60 altmış atmix (atmish)
70 yetmiş yetmix (yetmish)
80 seksen seksen
90 doksan tokhsen
100 yüz yüz
200 iki yüz ikki yüz

Pa še nekaj primerjav tudi z uzbeškimi primeri:
Turško – ujgursko – uzbeško - furlansko - slovensko
gün – kun – küni - dì – dan
bir gün – bir kun – bir küni - une dì, une volte – nekega dne
evde yok - oyde yokh - öyde yok – nol è in cjase – ni doma

dedi – dedi – dedi - al à dit – je rekel
cevap verdi – javap berdi – jawap berdi - al à rispuindût – je odgovoril
sen – sen – sen - tu – ti (pronon)

torek, 07. julij 2009

Asterix nol fevele par furlan / Asterix ne govori furlansko



Asterix al è stât bielzà voltât par retoroman o miôr par romanç la lenghe normalizade, un costrut di une lenghe scrite, e ancjemò par sursilvan e vallader, doi dialets fevelâts e vonde diferents, anzit il sursilvan al è un dialet periferic al soreli a mont dai Grisons, se o volìn o podìn clamâlu ancje il cuintripont al furlan che si cjate te periferie al soreli jevât.
A àn voltât l'Asterix par scuasit ducj i dialets todescj, ancje par berlinês o vienês – scuasit ogni borc un po plui grant al à il so Asterix.
Chi l'esempli retoroman
romanç
Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Cjale ae version sursilvane, il sursilvan nol cognòs la inovazion retoromance-ladine-furlane la palatalizazion dal K, C denant di A:
sursilvan camps
vallader: champs
furlan: cjamps

E Asterix par furlan?
Nô o sin tal 50 denant di Crist. Dute la Galie e je ocupade dai Romans..Dute? No!...
Une borgade de Armoriche ....

Asterix ne govori furlansko

Asterixa so prevedli v skoraj vsak živi ali neživi jezik ali narečje, takorekoč vsaka vas ima svojo Asterix verzijo, tako so strip prevedli tudi v retoromanščino, torej v romanč, umetni stvor pisane retoromanščine, in še v dva druga narečja, ki se govorita na jugu Švice jezika sursilvan in vallader.
Sursilvan zavzema posebno mesto v tej retoromanski skupini, nenazadnje zato ker se nahaja na zahodnem obrobju, nekako nasprotje furlanščini, ki se nahaja na vzhodnem obrobju domnevno iste skupine.

Evo v romanščini

Nus essan en l'onn 50 a. Cr. La Gallia è occupada dals Romans. Sulet ina culegna da Gals giagliards e cumbattivs resista anc adina als invasurs. E la vita nun è leva per las garnischuns romanas che vivan en ils champs da Pitinale, Aquarium, Susium e Pinetum.
sursilvan
Nus essan egl onn 50 avon Cr. La Gallia ei occupada diltuttafatg dils Romans... Diltuttafatg? Na! Ina culegna gallica che lai buca metter sut giuv tegn petg agl invasur. E las garnischuns romanas als camps da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Petschenbonum han tuttavia buca biala veta...
Vallader
Nus essans l'an 50 aunz Cristus. L'intera Gallia es occupada dals Romauns... Propi l'intera? Na! ...üna vschinaunca populeda da Gals chi nu vöglian as suottametter as dosta aunch'adüna cunter ils conquisteders. E la vita per las guarnischuns dals legiunaris romauns dals champs fortifichos da Babaorum, Aquarium, Laudanum e Pochdabum nun es nimia facila.

Tu imamo tudi primer sursilvanske posebnosti, ki ohranja v nasprotju z drugimi retoromanskimi jeziki še latinsko vzglasje v položaju K, C pred A-jem:
sursilvan camps
vallader: champs
furlansko: cjamps