torek, 23. junij 2009

La grafie iliriche / ilirska pisava


"Danica ilirska" la riviste dai iliriscj /časopis iliristov

La grafie moderne de lenghe slovene si lee al timp de nassite de nazion slovene di vuê ven a stâi al timp pôc prin de rivoluzion dal Març 1848. In chest timp si jevarin lis primis vôs politichis a pro di une patrie slave o miôr jugo-slave cu la idee di unî i cravuats, serp e slovens che a viverin in chel timp ancjemò sot la viere monarchie austro-ongjariche. Un dai protagoniscj di chel moviment clamât “ilirisim/ilirizem/ilirizam” (che no a nuie a ce fâ cul popul antîc protoalbanês) al fo il cravuat Ljudevit Gaj che al veve screât a Budapest la grafie moderne dal cravuat la cussìclamade “Gajica” sul model cec cu lis pipis innomenadis č, š, ž ev.i.
Par Gaj e tancj altris inteletuâi dal moviment iliric i slovens e cravuats a partignissin a chel istès popul, cuntune lenghe comune la lenghe iliriche (lingua Illyrica, illyrische Sprache) ven a stâi il serp-cravuat, tal istès timp si dinee al sloven il fat di jessi une lenghe, si riten il sloven tant che se fos dome un dialet che al ven dome fevelât.
La plui part dai slovens e serps no jerin masse dacuardi e no àn acetât chê idee, cussì ancje il nestri poete France Prešeren parce che no volevin molâ la lenghe slovene. Alore ca di noaltris and’jerin slovens e antislovens cuntune discussion simile a chê che si davuelç vuê in Friûl. Batais di ogni sorte.
La lenghe slovene e veve passât ancje chest periodi e si dopre ancjemò vuê, però tant che une relicuie vive di chel timp de idee iliriche-cravuate molâ il sloven sì e no, e je propit la nestre grafie slovene atuâl che difat e je la grafie “iliriche”. La grafie moderne slovene e cussì scuasit identiche cun la grafie cravuate e cussì nuie strani che il sloven scrit al è une vore plui dongje al cravuat che no la lenghe fevelade.
La nestre biele relicuie la grafie iliriche cu lis pipis però no à vût (no à) masse sucès in Friûl.


ilirska pisava

Črkopis slovenščine izvira iz časa rojstva moderne slovenske nacije, torej v obdobje pred marčevsko revolucijo (1848). V tem času so se prvič pojavile politične misli o neki slovanski ali južnoslovanski krajini, v kateri naj bi živeli Slovenci, Hrvatje in Srbi, seveda najprej vsi lepo znotraj Avstroogrske.
Eden od pomembnih gibanj je bilo ilirsko, Hrvat Ljudevit Gaj, ki je bil med drugim tudi poslanec v madžarski skupščini, je izdelal v Budimpešti naš črkopis in osnovo za pravopis “Gajico” na osnovi češkega pravopisa. Sam je uvedel nekaj novosti, npr. LJ in NJ, torej po Gaju Ljubljana, Bohinj itd..
Za Gaja in druge predstavnike ilirizma Slovenci in Hrvatje pripadajo istemu narodu z enim samim jezikom ilirščino, ki je bila nič drugega kot hrvaščina (lingua Illyrica, illyrische Sprache) in nima nič opraviti z antičnim ljudstvom Ilirov, slovenščina naj bi bila na nivoju narečja kot neka pogovorna različica
Večina Slovencev in Srbov ni sprejela te zamisli, tako tudi France Prešeren, kajti hoteli so ohraniti svoj jezik. Slovenščina je šla skozi to obdobje in preživela, toda kot nek spominek na ta ilirsko-hrvaški čas z vprašanjem opustiti slovenščino v prid hrvaščine da ali ne je nam ostala ilirska pisava, ki je dejansko hrvaška in pisno slovenščino približala hrvaščini. Mislim pa, ne glede na to čigava je kreacija češka ali hrvaška, je treba priznati, da je ta pisava vseeno najprimernejša za zapis slovenščine, trdil bi celo, da je naša Gajeva različica celo izboljšek češkega izvirnika.

torek, 09. junij 2009

La Danau, Viene e il Dniepri / Donava, Dunaj in Dnjepr

Vuê - îr o rivi in ritart - si lei sui zornâi dut su lis elezions europeanis. Par dî la veretât ancje – par plasê- jo no viôt il sens di chestis elezions. Si trate di robis europeanis, ducj però, e jo pues fevelâ dome pe situazion slovene, ongjare e austriache, ducj però a fevelin di problemis de politiche interne tant che se a fossin elezions pal parlament sloven, ongjarês o austriac. Alore un grum di campagnis eletorâls e infin mandâ un doi deputâts a Brussel o nancje chest.
Alore miôr fevelâ di alc altri disìn il non dal grant flum european la Danau, la grande Danau (forsit dal todesc Donau??).

Lis etimologjiis di diviers nons di flums/aghis dal soreli jevât si spiegin dispès cuntun origjin celtic o iranic, p.e. Dniepri, Dniestr, Doniec opûr Don si spiegin cu la lenghe dai sîts (Scythi) une popolazion di origjin iraniche la lôr lenghe magari cussì no no si je mantignude.
Cussì no je dal dut sclaride la etimologjie dal non dal nestri plui grant flum, la Danau (lat. Danubius). Tes lenghis slavis modernis o cjatin diviers nons: sloven Donava, serp cravuat Dunav, ma tal polac, slovac, cec e rus o vin Dunaj. Si pense che la peraule vieri slave e jere dome DUNAJ tant che tal rus, ma ancje i slovens no le àn dal dut dismenteade cheste peraule cussì noaltris o clamìn la capitâl austriache propit cun chest non DUNAJ.
E Dunaj al fo il non dal vieri grant flum dai proto-slâfs te lôr viere patrie che si cjatave tor dal flum Dniepr e ancjemò plui a soreli jevât, Dunaj al jere il non dal flum Dniepr, dopo stramudâts al soreli a mont i slâfs e ancje i slovens a vevin puartât cun se il vieri non Dunaj ven a stâi il non dal lôr vieri flum Dniepr cussì si pues dî che la etnogjenesi dai slovens si plate propit tal non atuâl de capitâl austriache.


Donava, Dunaj in Dnjepr

Mnogo imen rek, predvsem na vzhodu, se razlaga z iranskim ali keltskim izvorom, npr. Dnjepr, Dnjestr, Donjec, Don, kajtri na tem območju je delovalo bojevito iransko ljudstvo Skitov (Scythi). Ne dokonca rešeno je tudi ime naše največje reke Donave (latinsko Danubius). V modernih slovanskih jezikih imamo različna poimenovanja: srb. hrv. Dunav, polj, slovaško, češ in rusko pa imamo Dunaj, tako kot mi, samo da smo ime naprej prenesli na avstrijsko glavno mesto. In DUNAJ naj bi imenovali Slovani v pradomovini reko Dnjepr, po selitvi so enostavno staro ime prilagodili novi situaciji iz Dnjepra je nastala Donava. Dobro pa je tudi to, da se vse te stvari danes ne dajo več dokazati.