Dizionari etimologjic de lenghe albanese /
Etimološki slovar albanskega jezika
Agns indaûr – dîs agns indaûr – o ai metût adun (o miôr il gno superego!) un dizionari etimologjic de lenghe albanese, ancje se scrit par sloven, chest materiâl al podarès jessi doprât ancje di cualchidun che nol fevele il sloven, almancul lu crôt e la etimologjie e je une des siencis plui interessantis – e pai furlaniscj : si cjatin ancje peraulis furlanis – alore
si pues scjariâ achì (PDF 1 MB)
Pred leti – več kot deset let je že – sem sestavil (ali bolje rečeno moj Nadjaz!) etimološki slovar albanskega jezika, čeprav je pisan v slovenščini, ga lahko bere tudi kdo, ki ne govori slovensko.
Etimologija ali izvor in zgodovina posameznih besed je eno najzanimivejših jezikoslovnih področij –
torej poglejte tukaj (PDF 1 MB)
Prikaz objav z oznako albanščina. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako albanščina. Pokaži vse objave
Četrtek, 21 februar 2008
Fjalor etimologjik të Gjuhës shqipe
Oznake:
albanês,
albanščina,
etimologija,
etimologjie,
objava,
publicazion
Sreda, 19 december 2007
veça salut / starega zdravja
O cjati interessant il câs dal furlan “vieri/vieli”. Tant che slavist no soi propit un mago ce che al rivuarde la storie des lenghis latinis. Lassìn di bande chest ultin aspiet par viodi di ce che si trate.
La forme protofurlane o chê dal latin di Aquilee e je scuasit compagne a chê dal
albanês di vuê.
Cjapant di pont di partence il lat. VETUS/VETEREM pal furlan e pal albanês.
1. > pal latin volgâr l’acusatîf VETEREM
2. > la “m” finâl e cole > VETERE >
Il consonant finâl latin si manten dome tes peraulis monosilabichis
it. sono < lat. sum, con < lat. cum
fr. rien < lat. rem, fr. mien < lat. meum
cast., cat. tan < lat. tam, cast. cuan < lat. quam;
port. quem, cast. quien < lat. quem
3. > la vocâl finâl e cole > VETER >
No cussì tal ant. provençâl e portughês “vedro”, mintri che chê altre peraule portughese “velho” e diven di “vetulus” tant che cat. “veli”, gal. “vello”, cast. “viejo”, ma ancje la taliane: lat. VETULUS > vetlus > VECLU > “vecchio“ (tal talian “tl” al da simpri “kkj”)
4. la diftongazion de vocâl toniche
VETER > VIETER > albanês “vjetër” [vi`etEr]
5. la lenizion dal consonant intervocalic tal ladin e furlan
VIETER > furl. *vieder > *vier > vieri
VIETER > retorom. veider, vedar
e “vieli”?
e podarès jessi une variant di “vieri” o diretementri dal diminutîf latin “vetulus” (?).
Biele la peraule “vieri” , ancje se plui doprade chê altre “vecjo”, ma in ogni câs la forme “vieri” e je la plui “vecje”.
Tal sloven o vin dome une variant “star” par furlan vieli, vieri e vecjo e salacor ancje la variant pasoliniane cu la “ç” (o veneziane “vecio”)
O cristian Furlanut
plen di veça salut
O človek ti Furlan
starega zdravja obdan
starega zdravja
Zanimiv se mi zdi primer furlanske besede “vieri/vieli”, ki pomeni “star”. Prej slavist, zato ne pričakujte čuda na področju romanskih jezikov.
Ne glede na to, gre za vzporedne pojave v albanščini in furlanščini, sicer večinoma neodvisni vzporedni razvoji.
Predpostavljeno prafurlansko obliko ali drugače rečeno obliko oglejske latinščine najdemo v sodobni albanščini.
Izhodišče naj bi bilo lat. VETUS/VETEREM, tako za furlanščino kot za albanščino.
1. > za ljudsko latinščino (govorjena latinščina) izhajamo iz tožilniške: VETEREM
2. > izglasni “m” odpade, oziroma se ni izgovarjal > VETERE >
Izglasni soglasnik se je ohranil samo v enozložnicah
it. sono < lat. sum, con < lat. cum
fr. rien < lat. rem, fr. mien < lat. meum
cast., cat. tan < lat. tam, cast. cuan < lat. quam;
port. quem, cast. quien < lat. quem
3. > tudi izglasni samoglasnik odpade > VETER >
To se ni zgodilo v stari oksitanščini in v portugalščini, kjer se beseda tudi nadaljuje, npr. port. “vedro”, medtem ko druga portugalska beseda, ki pomeni “star” “velho” pride iz “vetulus” kot kat. “veli”, gal. “vello”, šp. “viejo”, tako tudi italijanska: VETULUS > vetlus > VECLU > “vecchio“ (v italijanščini je skupina “tl” dala vedno “kkj” (cchi))
4. udvoglašenje naglasnega samoglasnika
VÉTER > VIETER > albansko “vjetër” [vi`etEr]
5. lenicija in izpad medglasnega soglasnika v ladinščini in furlanščini
VIETER > furl. *vieder > *vier > vieri
VIETER > retoromansko veider, vedar
in furlanska različica “vieli”
lahko je enostavno različica od zgornje “vieri” ali neposredno iz latinske manjšalnice “vetulus”.
Lep ta primer “vieri” , čeprav se rabi bolj izposojena “vecjo”.
V slovenščini imamo samo eno knjižno obliko “star” v furlanščini trenutno tri “vieli, vieri e vecjo” pa še mogoče Pasolinijevo “veça”, ki jo srečujemo v slovitem stihu:
O cristian Furlanut
plen di veça salut
O človek ti Furlan
starega zdravja obdan
Oznake:
albanês,
albanščina,
etimologija,
etimologjie,
furlan,
furlanščina,
jezikoslovje,
lenghistiche
Četrtek, 5 julij 2007
Trieste qytet ilir? alb. qytet < civitas > furl. citât
Agns indaûr, inmò denant des ultimis inutilis vueris balcanichis, de crisi cossovare, o ai vût a Lubiane la oportunitât di frecuentâ lis oris tignudis dal professôr Rexhep Ismajli, un grant albanolic e politic cossovâr, di jeri e di vuê.
O fevelavin de leterature, de nassite e de formazion de lenghe albanese, de lenghe normalizade, de problemis de normalizazion che a son une vore atuâl ancje ai timps di vuê in Friûl.
Ancje li si doprave un smaneç di grafiis, sore dut dôs variants, il gêc e il tosc. Graziis a la fuarte identitât e cussience di identitât albanese, a rivavin di salvâ la lenghe, cuintri il mâr di influencis slavis, greghis, turchis, talianis..ancje se a fasevin part a religjons diviersis, a jerin ortodos, catolics e musulmans.
L innomenât professôr nus spiegave cu la sô autoritât di studiôs apassionât la sô teorie dal svilup storic de lenghe albanese, la teorie dai lenghiscj e storics albanês, specialmentri ce che al rivuart i leams cu la penisule balcaniche e la cussiclamade cuestion iliriche.
Vuê mi è vignût iniment la sô spiegazion dal non antic "Tergeste" de citât Triest:
Secont lui “Tergeste” al diven dal iliric (albanês) “treg” 'marcjât, place' + sufìs ide. *sthā ‘stâ’ ancje cf. p.e. il non antic «Ladesta, Ladeston » de isule Lagoste (par crauat « Lastovo”) .
I slovens a berlavin, vuê inmò une part de tifoserie di balon slovene "Trst je naš".
I furlans a disin "Triest al jere furlan".
I talians a disin "Trieste è Italia" (almancul cuant che al jere tornât sot la Italie tal 1954).
I todesc a disin (disevin) "Triest ist deutsch".
I austriacs e ongjarês: "Triest/ Trieszt e jere une citât austroongjarese."
E i albanês ce disino?
Ilirski Trst
Pred leti, še pred zadnjimi balkanskimi vojnami, kosovko krizo, sem imel priložnost v Ljubljani obiskovati predavanja slavnega albanologa in politika profesorja Rexhepa Ismajlija.
Vrtelo se je okoli knjiženosti, nastanka albanskega jezika, težavah pri nastanku knjižnega jezika, težave, ki so trenutno aktualne v Furlaniji,
kajti tudi Albanci so tedaj uporabljali (kot v 19. stoletju tudi Slovenci) cel kup različnih pisav, predvsem pa dve različici gegovsko (sever) in toskovsko (jug).
Zahvaljujoč se močni identiteti in zavesti, so Albanci uspeli ohraniti svoj jezik, navkljub slovanskim, grškim, turškim, italijanskim vplivom, četudi so bili po veri neenotni, pravoslavne, muslimanske in katoliške.
Znameniti profesor nam je večkrat govoril o svoji teoriji o zgodovinskem razvoju albanščine, ki se ujema z mnenjem albanskih jezikoslovcev in zgodovinarjev, še posebno glede na zgodovinske povezave z balkanskim polotokom in takoimenovano ilirsko vprašanje.
Danes sem se spomnil razlage starodavnega imena mesta Trst "Tergeste".
V prvem delu naj bi se skrivalo albansko "treg" 'trg' + pripona ide. *sthā ‘stâ’, ki se najde v številnih antičnih dalmatinskih krajevnih imenih, npr. "Ladesta, Ladeston" hrvaško otok Lastovo.
Slovenci pravijo (vsaj so pravili) "Trst je naš",
Furlani "Trst je bil furlanski"
Italijani pravijo "Trieste è Italia" (vsaj leta 1954).
Nemci "Triest ist deutsch"
Avstrijci in Madžari: "Triest/ Trieszt je avstroogrsko mesto."
In zdaj še Albanci?
O fevelavin de leterature, de nassite e de formazion de lenghe albanese, de lenghe normalizade, de problemis de normalizazion che a son une vore atuâl ancje ai timps di vuê in Friûl.
Ancje li si doprave un smaneç di grafiis, sore dut dôs variants, il gêc e il tosc. Graziis a la fuarte identitât e cussience di identitât albanese, a rivavin di salvâ la lenghe, cuintri il mâr di influencis slavis, greghis, turchis, talianis..ancje se a fasevin part a religjons diviersis, a jerin ortodos, catolics e musulmans.
L innomenât professôr nus spiegave cu la sô autoritât di studiôs apassionât la sô teorie dal svilup storic de lenghe albanese, la teorie dai lenghiscj e storics albanês, specialmentri ce che al rivuart i leams cu la penisule balcaniche e la cussiclamade cuestion iliriche.
Vuê mi è vignût iniment la sô spiegazion dal non antic "Tergeste" de citât Triest:
Secont lui “Tergeste” al diven dal iliric (albanês) “treg” 'marcjât, place' + sufìs ide. *sthā ‘stâ’ ancje cf. p.e. il non antic «Ladesta, Ladeston » de isule Lagoste (par crauat « Lastovo”) .
I slovens a berlavin, vuê inmò une part de tifoserie di balon slovene "Trst je naš".
I furlans a disin "Triest al jere furlan".
I talians a disin "Trieste è Italia" (almancul cuant che al jere tornât sot la Italie tal 1954).
I todesc a disin (disevin) "Triest ist deutsch".
I austriacs e ongjarês: "Triest/ Trieszt e jere une citât austroongjarese."
E i albanês ce disino?
Ilirski Trst
Pred leti, še pred zadnjimi balkanskimi vojnami, kosovko krizo, sem imel priložnost v Ljubljani obiskovati predavanja slavnega albanologa in politika profesorja Rexhepa Ismajlija.
Vrtelo se je okoli knjiženosti, nastanka albanskega jezika, težavah pri nastanku knjižnega jezika, težave, ki so trenutno aktualne v Furlaniji,
kajti tudi Albanci so tedaj uporabljali (kot v 19. stoletju tudi Slovenci) cel kup različnih pisav, predvsem pa dve različici gegovsko (sever) in toskovsko (jug).
Zahvaljujoč se močni identiteti in zavesti, so Albanci uspeli ohraniti svoj jezik, navkljub slovanskim, grškim, turškim, italijanskim vplivom, četudi so bili po veri neenotni, pravoslavne, muslimanske in katoliške.
Znameniti profesor nam je večkrat govoril o svoji teoriji o zgodovinskem razvoju albanščine, ki se ujema z mnenjem albanskih jezikoslovcev in zgodovinarjev, še posebno glede na zgodovinske povezave z balkanskim polotokom in takoimenovano ilirsko vprašanje.
Danes sem se spomnil razlage starodavnega imena mesta Trst "Tergeste".
V prvem delu naj bi se skrivalo albansko "treg" 'trg' + pripona ide. *sthā ‘stâ’, ki se najde v številnih antičnih dalmatinskih krajevnih imenih, npr. "Ladesta, Ladeston" hrvaško otok Lastovo.
Slovenci pravijo (vsaj so pravili) "Trst je naš",
Furlani "Trst je bil furlanski"
Italijani pravijo "Trieste è Italia" (vsaj leta 1954).
Nemci "Triest ist deutsch"
Avstrijci in Madžari: "Triest/ Trieszt je avstroogrsko mesto."
In zdaj še Albanci?
Oznake:
albanês,
albanščina,
jeziki,
jezikoslovje,
lenghis,
lenghistiche,
storie,
zgodovina
Četrtek, 24 maj 2007
team work

Suntun zornâl albanês o ai let cheste frase:
..në fshatin Rahmanli të Kumanovës disa rezervistë të dehur ..kanë provokuar në arën e tij një bujk shqiptar, Mitat B., në praninë e bashkëshortes.
par furlan: „..intal borc Rahmanli di Kumanovo soldâts cjocs de riserve a àn stiçât un contadin albanês Mitat B. in presince de so femine.”
par cui nol cognòs l’albanês (no je une lenghe che si insegne par dut il mont): në = intal, fshat = borc, disa = putrops, rezervistë = soldât de reserve, dehur = cjoc, kanë provokuar = àn stiçât (provocât), në arën e tij = tal so cjamp, një bujk = un contadin, shqiptar = albanês, në praninë = in presince, e bashkëshortes = de (so) femine
Daurman mi vegnin iniment imagjinis di soldâts cjocs de reserve cui vistîts fruiâts che a fasin e a fasevin part de tradizion folcloristiche locâl.
Il contadin di sigûr al à vude une brute espierence. Ma il puar contadin il bujk shqiptar al è un esempli de parentât (miôr de vicinance) di un grup di peraulis furlanis e albanesis che a divegnin de stesse variant latine.
La peraule albanese bujk e diven dal lat. bubulcus ( di lat. bos) tant che la peraule furlane beolc.
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > furlan BEOLC
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > BULC > alban BUJK
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > ladin (engadin) BUOLCH
mintri che il talian nol cognòs cheste peraule, il it. bifolco dal lat. bufulcus, bifulcus
A un mût il disvilup sloven: ne bom > nam, ne bo > nauš; ga bom > gam
La peraule inglese team < teâm e significave »pline«. In fin dai fins i »team players« a son dome »boârs« (o il nestri bujk shqiptar)
V nekem albanskem časopisu sem zasledil naslednje: „..në fshatin Rahmanli të Kumanovës disa rezervistë të dehur ..kanë provokuar në arën e tij një bujk shqiptar, Mitat B., në praninë e bashkëshortes.”
po slovensko: „..v vasi Rahmanli v občini Kumanovo so pijani rezervisti dražili albanskega kmeta Mitat B. na svojem polju v navzočnosti svoje žene. Nekaj albanščine (ni ravno svetovni jezik): në = v, fshat = vas, disa = nekaj, rezervistë = rezervist, dehur = pijan, kanë provokuar = so dražili, në arën e tij = na svojem polju, një bujk = nek kmet, shqiptar = albanski, Albanec, në praninë = v navzočnosti, e bashkëshortes = svoje žene.
Na misel mi pridejo podobe pijanih rezervistov v ponošenih uniformah, ki so del svojega lokalnega foklorističnega izročila. Kmet najverjetneje ni imel najlepše izkušnje. Toda revež ta bujk shqiptar je obenem primer sorodnosti (bližine) skupine furlanskih in albanskih besed, ki nadaljujejo isto latinsko izhodišče. Albanska beseda bujk izhaja iz lat. bubulcus ( od lat. bos) kot furlanska beseda beolc ’ratar, kmet; kmetavz’
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > furlansko BEOLC
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > BULC > albansko BUJK
BUBÚLCUS > *BUÚLCU > ladinsko (engadin) BUOLCH
Medtem ko italijanščina te besede ne pozna, it. bifolco < lat. bufulcus, bifulcus.
Podobni razvoj kaže tudi slovenščina: ne bom > nam, ne bo > nauš; ga bom > gam
Angleška beseda team (< teâm) je včasih pomenila 'volovska vprega’.
Torej so »team playerji« samo volarji ali volovski pastirji (kot naš bujk shqiptar).
Oznake:
albanês,
albanščina,
etimologija,
etimologjie,
jezikoslovje,
lenghistiche
Naroči se na:
Objave (Atom)