četrtek, 30. avgust 2007

Il Pasolini ongjarês / Madžarski Pasolini




Cjasarse

La television ongjare DunaTV e à mandât in onde il cine-documentari „La ragione di un sogno” di Laura Betti la amie e colaboradore di Pieri Pauli Pasolini. Mi impressione une vore il mont pasolinian che al da valôr ae vite di ogni dì e al da la tumie al mont intolerant e ae societât dal consum, ma plui di dut al è ancje un ambassadôr de lenghe furlane.
Ancje se, magari cussì no, tal film a fevelin simpri e dome di un „dialet talian”.
Tal fevrâr di ampassât o jeri lât a Cjasarse a cjatâ alc su di Pasolini, un museu, cualchi informazion o alc altri., in fin no vevi cjatât nuie (no vevin..o jeri cun mê famee), fûr di une tabele par talian „Centro studi Pier Paolo Pasolini” (ancje la lôr pagjine web e je dome par talian). Alc al è alc e nuie al è nuie, mi disevi, però pôc dopo o scugnivi tornâ indaûr cence nuie „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
Tal forest si cjatin ancje chei che si interessin une vore de lenghe furlane, che a àn ancje cjapât sù il furlan plui o mancul, ma ce disino chei turiscj cuant che in Friûl no puedin doprâ la lenghe, viodût che pardut ducj a rispuindin par talian e anzit in Cjasarse, un simbul de lenghe furlane, al è dut par talian.
A son ancje chei che a àn pôre di une furlanizazion dal Friûl, il furlan tes scuelis, e.v.i., – cjalant di fûr dal barcon sloven – jo dut chest no lu capìs.
Cjalìn la vite di Pasolini: il pari un nazionalist talian, la mari furlane no insegnave ai fruts la marilenghe, Pasolini emargjinât, bandît dai emargjinâts...infin vitime de intolerance.
Mi plâs la rispueste di Pasolini ae espulsion dal partît comunist:
„Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
o salacor par furlan: „nocate voaltris, o resti e restarai comunist, tal sens plui autentic di cheste peraule.”



Madžarski Pasolini

Madžarska televizija DunaTV je prikazala dokumentarec „La ragione di un sogno” Laure Betti, prijateljice in sodelavke Piera Paola Pasolinija.
Spoštujem pasolinski svet, ki ceni vsakdanje življenje in ostro odklanja potrošniško družbo, predvsem pa je veleposlanik furlanščine.
Čeprav v filmu govorijo nekoliko mimo resnice vedno in le o nekem italijanskem narečju.
Februarja lanskega leta sem obiskal Casarso (po furlansko Cjasarse), mogoče bom našel kaj zanimivega o Pasoliniju, kak muzejček, kakšno spominsko hišico, našel (oziroma našli, bil sem z družino) nisem nič, razen neke table z italijanskim napisom „Centro studi Pier Paolo Pasolini” torej nek raziskovalni center o Pasoliniju (tudi njihova spletna stran je samo v italijanščini). No vsaj nekaj, bolje kot nič, sem si mislil, dokler nisem prebral naprej: „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
(=Za obisk je potrebna poprejšnja prijava..)

V tujini se najdejo privrženci furlanščine, ki so se je več ali manj dobro naučili in bi rad kakšno besedo tudi v njej spregovorili, kaj bodo rekli ti turisti, ko ugotovijo, da jim bodo v Furlaniji pridno odgovarjali v italijanščini, celo v Casarsi, Pasolinijev kraj in simbol furlanskega jezika, je vse (skoraj) v italijanščini.
So pa tudi tisti, ki se bojijo furlanizacije Furlanije, uvajanja furlanščine v šole itd. – če pogledam skozi slovensko okno – kako in kaj mi to vse ni jasno.
Poglejmo Pasolinijevo življenje: oče italijanski nacionalist, furlanska mati otroke ni naučila maternega jezika, Pasolini izobčen in izključen..na koncu žrtev (smrtna) nestrpnosti.
Všeč mi je Pasolinijev odgovor na njegovo izključitev iz komunistične partije:
(v italijanščini) „Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
„Navlic vaši odločitvi, ostanem in bom ostal komunist, v najpristnejšem pomenu te besede.”

sreda, 29. avgust 2007

I tâlips o i talibân / Talibi ali Talibani

O cjali lis robis di lontan fûr dal barcon sloven (tant che Eliseu tal „Prime di Sere” di Sgorlon), a son chei, furlans, cun ferbince a pro de lenghe furlane, altris ancje lôr furlans si batin cuintri e a àn pôre dai „estremiscj” che a vuelin fâ obligatori l’insegnament dal furlan,
di che altre bande a son ancje chei che a doprin la peraule „talebans” (cence la Toyota).
Ce che al rivuarde l'ûs de peraule „taleban”, a mi mi pâr plui corete la variant „talibân”,
talibân al diven de peraule arabe /t'a:liba:n/
componude di:
ط = t' (t emfatic)
ا = a:
ل = l
ب = b
ا = a:
ن = n
e e vûl dî „students”, ancje jo o jeri student o par arap un tâlib.

O proponarès, viodût che la peraule si dopre vulintîr, tant che variant uficiâl:
masc. sg.: „il tâlip”
masc. plurâl: „i talibân” (la variant etimologjiche) o „i tâlips”
tant che par polac: pl. talibowie < talib + -owie cul plurâl polac –owie
opûr par rus: pl. Талибы (=taliby) < Талиб (=talib) + ы (=y) plurâl
I talians a doprin „i Talebani” il furlan „talebans” fat sù sul stamp talian mi pâr che al sedi un talianisim.
I slovens a doprin „Talibi” e „Talibani”, la version corete e je cence dubi „Talibi”, ma la int e dopre „Talibani”.
Il gno dizionari furlan-sloven no publicât (al moment al conten 38 mil lemis), ancje
il leme:
taliban [tali'ban] adj talibanski; leât cun “Al Qaida”, al smire di fâ sù un stât islamic sul stamp ~. (Pa 03/4);
~ m taliban m

ma cussì nol va ben, forsit miôr:

tâlip ['ta:lip], -be adj talibanski;
~ m (pl talibân/tâlips) 1. taliban m 2. FIG skrajnež m, ekstremist m.
talibân [tali'ban] → pl od tâlip.
talibân, talibanic, talibanisim, talibanistic e.v.i.
p.e. il talibanisim dai talibân o dai tâlips...

Ce pensaiso?





Gledam stvari skozi slovensko okno (kot Eliseu v Sgorlonovem furlanskem romanu „Prime di Sere”), so Furlani, ki bijejo boj v dobro furlanščine, drugi, tudi oni Furlani, so proti in se bojijo skrajnežev, ki se zavzemajo, da bi furlanščina postala obvezni učni jezik, so pa še drugi, ki uporabljajo v tej zvezi besedo „Talibani” (tisti brez Toyote)

Glede rabe furlanske besede „taleban”, se mi zdi boljša oblika furl. „talibân”,
talibân je iz arab. /t'a:liba:n/
sestavljena iz:
ط = t' (emfatični t)
ا = a:
ل = l
ب = b
ا = a:
ن = n
pomeni pa „študentje” (po domač „študentarija”), tudi jaz sem bil študent torej tâlib.

Predlagam za furlanski pravopis:
moška edn.: „il tâlip” ’Talib’
m. mn.: „i talibân” ’Talibani’ (etimološka varianta) ali „i tâlips”
kot pri Poljakih: pl. talibowie < talib + -owie s poljsko množino –owie
ali po rusko: pl. Талибы (=taliby) < Талиб (=talib) + ы (=y) mn.
Italijani imajo „i Talebani”, furlansko „talebans” posnema italijansko besedo.
Slovenci imamo „Talibi” in „Talibani”, pravilnejša je nedvomno „Talibi”, ampak narod im raje „Talibani”.
Moj neobjavljeni furlansko-slovenski slovar (v tem trenutku 38 tisoč lem) vsebuje tudi:
taliban [tali'ban] adj talibanski; leât cun “Al Qaida”, al smire di fâ sù un stât islamic sul stamp ~. (Pa 03/4);
~ m taliban m

to ne bo v redu, mogoče bolje:

tâlip ['ta:lip], -be adj talibanski;
~ m (pl talibân/tâlips) taliban m
talibân [tali'ban] → pl od tâlip.
talibân, talibanic, talibanisim, talibanistic e.v.i.

Kaj mislite?

nedelja, 26. avgust 2007

iperidentificazion 2 / nadistovetenje 2

Par prin jo – di sloven che al vîf in Austrie dongje dal confin cu la Cechie - no cognòs la situazion concrete o miôr la cuestion de iperidentificazion in Friûl o cun altris peraulis plui dopradis „furlans talianons”.
Il fenomen al esist – dificil dineâlu – però par no jessi malintindût, no volarès segnâ in neri chel che al met sù il gaban plui comut (in Carintie il gaban todesc, o cognòs miôr la situazion dai slovens) e dopo nol fâs mal a dinissun, - però o fasarès la tumie a chei (o criticarès chei) che a mostrin un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât o viers rapresentants de viele identitât.
A mi mi lambiche o no mi plâs cheste agressivitât e intolerance – la storie e cognòs un grum di esemplis, p.e. naziscj todescs di divignince sclave (polache, slovene e v.i.). Te seconde vuere mondiâl - secont gno nono - un grum di naziscj o dai membris dal Gestapo in Slovenie (a Bled dulà che al jere la centrâl de Gestapo) a fevelavin la lenghe slovene, ma a disevin simpri che a son todescs e no àn nuie a cefâ cui slovens, il sloven lu àn cjapât sù a câs.
O il esempli de ete di mieç, serps deventâts musulmans si batevin cuintri i serps, la plui part dai musulmans otomans in Europe e jere di divignince serbe, il serp al jere ancje une des lenghis uficiâls tal imperi osman.
Ma il plui innomeât esempli e je la vite de figure bibliche Pauli, il ex-persecutôr Sauli.


Il fenomen clamât „iperidentificazion” al esist, al è un compuartament psicilogjic gjenerâl, sedi o fevelìn p.e. di identitât sessuâl, tossicodipindince, educazion, sociâl (status siôr – puar) o ancje la identitât nazionâl.


Najprej ne poznam najbolje vprašanje „hiperidentifikacije (nadidentifikacija ali nadistovetenje?)” ali pre-poitalijanjenih Furlanov.
Pojav obstaja – težko ga je zanikati – toda nimam namena očrniti te, one ki se gredo neke druge identitete, dokler ne moti druge, naj bo kdor hoče, samo motijo me oni, ki se potem vedejo agresivno proti bivših sotrpinov.
Poznamo mnoge naciste slovanskega porekla, konkretno je mnogo nacistov govorilo slovensko, te so se seveda naučili čisto po naključju, takorekoč „usput”, seveda so Nemci s Slovenci nimajo nič.
Ali primer iz Srednjega veka, Srbi na osmanskem dvoru, bilo jih je toliko, da je bila srbščina tudi uradni jezik v Osmanskem carstvu.
Kdo ne pozna biblijske zgodbe o Pavlu in Savlu?

sreda, 22. avgust 2007

i gnûfs convertîts / novi konvertiti

Îr o fevelavi cuntun gno amì, ancje lui lessicolic, dal fenomen psicologjic dai gnûfs convertîts.
I "gnûfs convertîts" dispès a mostrin une iperidentificazion cul gnûf ambient, cul gnûf mût di vivi (p.e. ex-fumadôr cuintri i fumadôrs), cu la gnove religjon, cu la gnove patrie, cu la gnove lenghe - o plui concret cu la lenghe di maiorance.
Di lenghist mi interesse di plui l'ultin câs: la identificazion o miôr la iperidentificazion cu la lenghe di maiorance.
Tal stes contest o viôt ancje la invenzion dal popul dai "Windisch" in Carintie, un construt, ancje doprât dai naziscj tal timp de ocupazion nazistiche, une identitât intermedie tra il sloven e il todesc par dâ une man ae minorance slovene in Carintie a passâ al cjamp todesc.
Propit chei che abandonin la lôr identitât di minorance par meti sù il gaban plui comut e sigûr di maiorance, propit chei a mostrin dispès un compuartament agressîf e intolerant viers la lôr viele identitât par reson di provâ la lôr gnove identitât (in chest câs todescje) e par cjatâ il bon acet intal gnûf cjamp.
Però ae democrazie a coventin chei altris che a son responsabii pe diviersitât, pe impinions diviersis ancje se ae maiorance no i plâs. (o ise la democrazie la ditature de maiorance?)


novi konvertiti
Včeraj sem se pogovarjal z enim prijateljem, tudi trati čas s slovaropisjem, o psihološkem pojavu "novih konvertitov".
Novi konvertiti pogosto razvijejo hiperidentifikacijo z novim okoljem, z novim načinom življenja (npr. bivši kadilec proti kadilcem), z novo vero, z novo domovino, z novim jezikom - točneje z večinskim jezikom.
Kot jezikoslovec se zanimam za zadnji primer, identifikacija ali bolje hiperidentifikacija z večinskim jezikom, z večinskim narodom.
V tem sklopu vidim tudi izumljeno vindišarstvo na Koroškem, konstrukt, ki so se ga posluževali svojčas tudi nacisti, gre za tvorjene prehodne identitete, ki olajša slovenski manjšini "na fini način" prehod v nemštvo.



Ravno ti, ki so zavrgli svojo manjšinsko identiteto, da bi zaplavali v oni pravi smeri toka, ravno ti kažejo pogosto napadalno in netolerantno vedenje nasproti svoji odvrženi identiteti, da bi dokazali svojo brezpogojno pripadnost novi skupini in si utrdili položaj v novem taborju.
Demokracija potrebuje one druge, tudi če to večini ni všeč (ali je demokracija diktatura večine?)

sobota, 18. avgust 2007

Prekmurski


cartel bilengâl sloven / ongjarês

Il17 di Avost e je la fieste nazionâl slovene che e ricuarde il fat che 17.8.1919 il Prekmurje (par furlan al di là de aghe Mure) al fo assegnât al Ream SHS (par sloven: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev o par furlan il ream dai serps, cravuats e slovens) che al deventà plui tart cul 3.10.1929 il Ream di Jugoslavie.
I 900 agns sot de Ongjarie a àn lassât olmis, i slovens o i "Prekmurci" di al di là de aghe a doprin la lôr lenghe, un lengaç cuntun vocalisim influençât dal ongjarês, tant che i ongjarês a cognossin lis vocâls ü e ö, p.e. dünoti ’bati’, vöni ’fûr’, e cun plui di mil peraulis di divignince ongjarese:
p.e.
čunta ’vuès’ < ongj. csont
gezero 'mil' < ongj. ezer
labda ’bale’ < ongj. labda
labuška ’cit, pignate’ < ongj. lábos
lakat ’sieradure’ < ongj. lakat
legvar 'confeture’ < ongj. lekvár
pincejr ’ camarîr, chelar’ < ongj. pincér

o calcs semantics e sintatics dal ongjarês, p.e.
ongj. rá jönni > gor priti 'cjapâ sù, aciertâ'; ongj rá 'su, sù' = gor + jönni ’rivâ’ = priti

Ma il lengaç al à conservât (tant che il rosean) peraulis arcaichis slovenis, che tal rest dal teritori sloven no lis cognossin plui.
p.e. gučati < dal verp arcaic 'golčati', "fevelâ",
cul svilup ol > u: golčati > gounčati > gučati tant che p.e.: dugo 'a dilunc, dopomai' < dolgo
la coniunzion »no« (< ino) 'e'
il lengaç al à conservât ancje il duâl tal feminin, e te flession verbâl –ve:
midve delave '(dôs feminis) o lavorìn'
In Prekmurje ducj a doprin la lôr lenghe mari ancje te vite uficiâl, però la lenghe no je deventade une lenghe uficiâl.
Il furlan al è une lenghe literarie e lenghe uficiâl, ma il furlan no lu doprin masse.
Il prekmurski nol è uficiâl, ma la int lu dopre.



17. avgust je slovenski praznik v spomin na priključitev Prekmurja 17.8.1919 kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), kasneje 3. oktobra 1929 preimenovana v kraljevino Jugoslavijo.
900 let življenja znotraj madžarske države je pustilo sledove, Prekmurci uporabljajo svoj jezik, vokalizem s svojimi üji, öji (npr. dünoti ’udariti’, vöni ’zunaj’) spominja na madžarski, več kot tisoč besed je prevzetih neposredno iz madžarščine,
npr.
čunta ’kost’ < madž. csont
gezero 'tisoč' < madž. ezer
labda ’žoga’ < madž. labda
labuška ’lonec’ < madž. lábos
lakat ’ključavnica’ < madž. lakat
legvar 'marmelada' < madž. lekvár
pincejr ’natakar’ < madž. pincér

mnogo je tudi kalka (prevedenega po vzorcu) iz madžarščine:
madž. rá jönni > gor priti 'ugotoviti'
madž. rá = gor + jönni = priti

Jezik je, predvsem zaradi svoje obrobne lege podobno kot rezijanščina, koroška narečja, ohranil mnogo starega, kar je drugod šlo v pozabo npr.
npr. gučati < iz starejšega golčati ’govoriti', z razvojem ol > u: golčati > gounčati > gučati kot npr. dugo < dolgo.
veznik no (stprekm. ino) 'in'
dobro je ohranjena dvojina v ženski sklanjatvi,
in pri glagolu ženski spol stara končnica –ve: midve delave, midve razturave, te razlagave ka delave..
Furlanščina je književni in uradni jezik, "skrivnost" Furlanov je, da ga (kaj dosti) ne rabijo.
Prekmurski ni uradni (samo v protestantski cerkvi), toda narod ga pridno rabi.

sreda, 15. avgust 2007

Imperator Traianus

in chescj dîs il Cjâf di stât rumen Traian Băsescu al passe lis vacancis inte regjon de minorance etniche magjare intal storic Székelyföld (la tiere dai secêi o sicans) (ator di ongj. Kovászna/rum. Covasna e Hargita/Harghita)
Lis mediis ongjaris si interessin une vore di cheste visite privade, il cjâf di stât cu la maiute narancine al mangje plats ongjarês in piçulis ostariis e al cjol un cafè cu la int semplice, puare, un turist francês al diseve - cun braure - intune interviste ae television ongjare Duna TV che a vevin baratât cuatri peraulis, altris lu vevin tignût di turist, pôc prin a vevin bevût „o halbă de bere" o par ongjarês "egy korsó sör" (un grant di bire) cul president, cussì dopo dut chest - simpri lis mediis ongjaris - lu clamin "re Mátyás" il mitic re dai ongjârs che si mudave cun vistîts di puar par viodi ce che al fâs il so popul.
Il re Mátyás al è ancje une figure mitiche de storie slovene, dome che i slovens lu clamin "kralj Matjaž" e lu tignin di sloven, in ogni câs al è un idul pai fruts e sostegnidôr dai puars.
Cumò se i miei fruts mi domandassin cui isal il mitic "kralj Matjaž" il re dai puars - alore o podarès dî, cjale ca al è chest omenut li cu la maiute narancine che al cjape a bracecuel une frute magjare..


Te dni je romunski predsednik Traian Băsescu za počitnikarjenje izbral revno območje, kjer živi madžarska manjšina Székelyföld (okoli madž. Kovászna/rom. Covasna in Hargita/Harghita) globoko v Transilvaniji.
Madžarski novinarji se zelo zanimajo za ta zasebni obisk, kajti predsednik v oranžni majici se je podal na vas med narod, skupaj sedijo v kaki vaški gostilnici pri madžarskem golažu, nek francoski turist, ki se je tam po naključju znašel (kaj je v teh krajih iskal ni znano), je izjavil za madžarsko televizijo, da sta dobro poklepetala, drugi so gospoda v oranžni majici imeli za turista, ne da bi vedeli, da ga pijejo skupaj s predsednikom, zato so mu dali že privzdevek „Mátyás király” zgodovinski madžarski kralj, ali po naše "kralj Matjaž”, znan po tem, da se je pogosto preoblekel v reveža in obhodil ravno te revne kraje, kjer se zdaj mudi predsednik.
Če me zdaj otroci vprašajo, kdo je pravzaprav bil ta pravljični "kralj Matjaž" – potem bom vedel, kaj moram reči, no poglej onega tam v ta oranžni majici (zgleda, da je bil skozi v isti majici).

nedelja, 12. avgust 2007

»viôt« e »crôt« / furlanska uganka

Rivuardant lis ipotesis di derivazion des peraulis »viôt« e »crôt« (di Sandri Carrozzo, L'articul si lu cjate sul so bloc – rispiet pe traduzion de Odissee!!), no rivi adore di cjatâ une spiegazion pal [o],
in lûc di VIDEO > *vêt; CREDO > *crêt
o vin:
VIDEO > viôt; CREDO > crôt.

Secont la ipotesi di Sandri Carrozzo, par capî miôr lait sul so bloc -> etimologjie "viôt" e "crôt":
1. Sg [video] > [’vedo] > [’veo] > [ve’o] > [vi’o] > [vjo] > [vjod] > [vjot] > [vjo:t]
1. Sg [kredo] > [’kreo] > [kre’o] > [kri’o] > [krjo] > [kro] > [krod] > [krot] > [kro:t]
„lis formis cul grup [jo], passât a [o] tal câs di crodi, a saressin passadis de prime
persone singolâr ae tierce”

Ancje dopo chest no rivi adore di spiegâ:
1. latin 1. sg –o > (simpri) furlan -i / -Ø, nol cognòs nissun câs cu la conservazion dal [o]
2. un passaç de prime persone singolâr ae tierce al è mancul probabil, pal solit lis formis de tierce a passin ae prime – une universalitât intes lenghis, la tierce e je la forme plui conservative: p.e. tal polac: presint di być „jessi” jestem, jesteś, jest, jesteśmy, jesteście, są analic ae tierce jest 'è', ma ancje tal furlan p.e. 1. puedi 2. puedis 3. puedi o tal castilian puedo, puedes, puede simpri lis formis de tierce a passin ae prime.

Ma come disbratâ il problem,
il passaç o miôr la gradazion e > o e je cognossude te storie des lenghis indoeuropeis, storichementri il Ablaut e/o,
p.e. tal grêc e-grât : πα-τέρ-α (pa-ter-a) ’acus. pari’ :
o-grât : α-πά-τορ-α (a-pa-tor-a) ’adj cence pari’
o tal sloven: šel ’lât (di lâ)’ : hodil (lât, cjaminât)
o si trate forsit semplicementri di une assimilazion di tip p.e. ital. dovere < debere (ev > ov assimilazion al sun [v]),
- E par finî, in ogni câs il [o] intes peraulis furlanis "viodi" e "crodi" al è un misteri (almancul par me).



Glede na razlage besed »viôt« 'videti' in »crôt« 'verjeti' (razlaga Sandra Carrozza – slavni prevajalec odiseje v furlanščino – njegov članek najdete na njegovem dnevniku!!),
ne morem si razlagati [o], namesto VIDEO > *vêt; CREDO > *crêt imamo VIDEO > viôt; CREDO > crôt.

Po Sandrovi razlagi (povezavo najdete na njegovem dnevniku -> etimologjie "viôt" e "crôt"):
1. Sg [video] > [’vedo] > [’veo] > [ve’o] > [vi’o] > [vjo] > [vjod] > [vjot] > [vjo:t]
1. Sg [kredo] > [’kreo] > [kre’o] > [kri’o] > [krjo] > [kro] > [krod] > [krot] > [kro:t]
Ojevska oblika naj bi se iz prve osebe ednine širila na tretjo ednino.

Še vedno mi ne gre vkup:
1. lat. 1. sg –o > (vedno) furlan. -i / -Ø, ni mi znan nobeden primer z ohranitvijo lat. o-ja
2. posplošitev iz prve osebe je manj verjetna kot obratno iz tretje osebe, ponavadi se v jezikih sveta (če sploh ločijo osebe) širijo po naliki oblike iz tretje osebe na ostale – tretja oseba se spreminja najmanj: npr. v poljščini: sedanjik od być „biti” jestem, jesteś, jest, jesteśmy, jesteście, są po naliki na tretjo jest ’je’, tudi v furlanščini npr. 1. puedi 2. puedis 3. puedi 'vezni naklon od glagola moči' ali v španščini glagol moči 1. puedo, 2. puedes, 3. puede, vedno s tretje na prvo.

Kako rešiti zagato,
prehod e > o je znan v zgodovini indoevropskih jezikov, v prajeziku prevoj (Ablaut) e/o,
npr. v grščini e-stopnja : πα-τέρ-α (pa-ter-a) ’tožilnik očeta’ :
o-stopnja : α-πά-τορ-α (a-pa-tor-a) ’pridevnik brezočetovski’
ali v slovenščini: šel (< *x-0-d-l) : hodil (< *x-o-d-l),
ali gre preprosto za pojav nalike kot v ital. dovere < debere (ev > ov nalika na glas [v]),
v vsakem primeru [o] v furlanskih besedah "viodi" in "crodi" ostaja uganka.

četrtek, 09. avgust 2007

De bersntoler sproch


Propit secjât de sglonfe de vite „monosatelitâr”, îr l’altri o vevi decidût di zirâ la antene satelitâr (par furlan forsit „plat satelitâr”??), par prin su hotbird par vê i programs slovens, ancje scoltâ la radio digjitâl slovene, ongjare, dai paîs de ex YU (p.e. YU Planet Beč – par chei di Viene) e ve ca ancje la Radio Rumantsch par romanç, ma ancje i programs regjonâi talians, però o cîr dibant alc par furlan - no cjati nuie (?), invezit par câs une trasmission de comunitât gjermanofone mochene dal Trentin.
Ise la lenghe mochene „De bersntoler sproch” une lenghe o un dialet?
Istorichementri e etimologjichementri un dialet bavarês di sigûr, ma rivuardant la comprensibilitât mutuâl o disarès che e je une lenghe tant che il furlan. In ogni câs, ancje se o feveli il todesc di frut (la varietât di Berlin) cheste „sproch” no le capìs, ergo: il mochen al è une lenghe par so cont, però cence esercit e marine.


Zares sit in naveličan „enosatelitskega” življenja”, sem predvčerajšnjem končno lahko obrnil satelitski krožnik na hotbird, kjer so Slovenci pa ostala YU (npr. YU Planet Beč – za Dunajčane), Madžari, in glej celo Radio Rumantsch (v retoromanščini) in cel kup italijanskih regionalcev. Furlanskega nisem našel nič, ampak po naključju tv oddajo staronemškogermanske manjšine iz „Bersntol”-a (blizu Tridenta / Trento).
Je fersentalski jezik „De bersntoler sproch” jezik ali narečje?
Zgodovinsko in etimološko je zagotovo bavarsko narečje, glede na medsebojno razumljivost bi rekel, da je neodvisni jezik. Jaz vsaj, ki govori nemško že od malega (berlinsko različico), to „sproch” ne razumem, ergo: mokenski ali fersentalski jezik ali bersntolščino lahko mirno duše štejemo za jezik, jezik brez vojske in mornarice.

četrtek, 02. avgust 2007

Il gambiament di lenghe (code-switching) / menjava koda

In rivuart aes situazions o miôr condizions dal ûs de lenghe di minorance, i sociolenghiscj (o almancul lu disarès jo) a fevelin di trê tips:
1 - al dopre la sô lenghe mari dome in situazions ecezionâls (rituâi, glesie, alcul, ..)
2 - al dopre la sô lenghe mari dome tai câs cuant che si cjate in presince dai "siei" (de minorance), invezit cuant che si cjate dongje di cualchidun che nol capìs la lenghe al dopre daurman la lenghe di maiorance.
3 - al dopre la sô lenghe mari ancje in presince di cualchidun che nol capìs la lenghe

La plui part dai furlans e des minorancis in Austrie (slovens, cravuats..) a fan part dal tip 2) o 1), la plui part dai migrants (p.e. ex-Yu, i turcs), tant che jo p.e., a fan part dal tip 3).
Cuale ise la reson di chest „mecanisim”? Tal câs des minorancis la identificazion cul „Staatsvolk” (popul dal stât, la citadinance) ?


S pogledom na položaj ali bolje na pogoje (brezpogojne) rabe manjšinskega jezika, jezikoslovci (vsaj jaz) govorijo o treh tipih:
1 - uporablja svoj materni jezik samo v posebnih primerih (obredi, cerkva, pod vplivom alkohola)
2 - uporablja svoj materni jezik samo v prisotnosti "svojih", toda ko se znajde izpred ali v bližini koga, ki ne razume jezik, takoj preklopi na jezik večine.
3. - uporablja svoj materni jezik v vsakem položaju, tudi v prisotnosti koga, ki ne razume jezik.
Večina Furlanov in manjšincev v Avstriji se vedejo po vzorcu 1) in 2), medtem ko pripadniki novejših migracij (bivša YU, Turki) v Avstriji in Nemčiji (kot jaz npr.) po vzorcu 3)
Odgovorna za to razliko je po mojem stopnja splošne identifikacije z večino.