sobota, 15. avgust 2009

une "polse" furlanizade / furlansko »polse« in gorenjska Słovenija




POLSE? Scuasit ducj o doprìn vulintîr cheste peraule. Ancje se si trate di une peraule di divignince latine-greche cun lidrîs une vore lontanis e vieris, mi pâr di jessi une peraule tipiche furlane (e in chest câs no pensi al significât de peraule, parce che i furlans almancul lu disin a lavorin masse).
Interessant e je la cuistion dontri vegnie la “l”, tal latin o vevin PAUSA che al diven dal grêc “paûsis”.
Salacor cussì PAUSA >
1. POUSE >
2. POLSE < chi o vin un pas interessant “u” e diven “l”.
Strani parce che normalmentri o vin il svilup contrati “l” > “u” par esempli tal sloven: vieri sloven “bil” > pronunciazion moderne “biu”, cravuat “bio”.
Opûr: sloven bila “e jere” –
sloven di Gorenjska (p.e. ator di Bled) bła, polac była
la “ł” si pronuncie tant che /w/.

Alore in chest câs no si trate di un svilup tipic, forsit o vin un “l” analogjic alore une furlanizazion de viere peraule greche.

furlansko »polse« in gorenjska Słovenija
Skoraj vsi se ukvarjamo s besedo odmor, tudi če ga trenutno nimamo. Furlani uporabljajo besedo »polse«, ki takoj spominja na našo pogovorno »pavza«. To je stara beseda, ki je prišla v naše kraje prvotno iz stare grščine preko latinščine in se danes najde tudi drugje npr. v nemščini »Pause«.
Furlanska se vede malce čudno, zdi se mi kot da bi jo pofurlanili (čeprav veljajo za delavne in se ne ukvarjajo preveč s pavzami, menda).
Kratko rečeno od kod jim ta –l- v »POLSE«, saj beseda prihaja neposredno iz latinščine »PAUSA”, kar je iz grške “paûsis”.
Razvoj bi lahko bil
Lat. PAUSA >
Prafurlansko POUSE >
Furlansko POLSE < tu imamo zanimivi korak “u” postane “l”.
Zakaj le?
To je čudno tudi zaradi tega, saj je obrnjeni razvoj namreč “l” > “u” ali “W” ali “v” pogostejši, vzemimo slovensko:
staroslovensko “bil” > sodobno “biu”, Hrvatje imajo “bio”.
Ali poglejmo: slovensko bila – gorenjsko bła, polsko była
gorenjski in polski trdi ł izgovarjaj kot /w/.
Po gorenjsko bi moralo biti „Słowenija”, tako imajo Poljaki Słowenia, kar se izgovarja kot Swovenija.

Furlanski “L” prihaja torej od drugod, ali pa so enostavno besedo po svoje po analogiji pofurlanili.

nedelja, 02. avgust 2009

La ipotesi Kurgan / Kurganska hipoteza

Il furlan e il sloven a àn la istesse stra-none tant che la lenghe hindu o pashtu in Afghanistan o sedi il todesc o celtic. Il materiâl il vocabolari vieri di base, i numârs e ancje la struture gramaticâl al è scuasit dal dut identiche, se o lin indaûr doi trê mil agns – se o pensì ae lenghe dai Romans o al sanscirt la lenghe cultiche indiane.
Za dal principi de indoeuropeistiche (1800-1850), la sience su la lenghe indoeuropeane, i lenghiscj a pensin che la patrie prestoriche e jere inte Europe di Soreli Jevât, a nord dal Mâr Neri, parce che chest al spiege al miôr il stât storic e ancje il stât atuâl che al mostre une presince dai popui indoeuropeans cussì te Europe a Mont che ancje a Soreli Jevât fin Indie (il sanscrit) e Chine (il tocaric).
Une localizazion detaiade no je pussibile, parce che i dâts arceologjics no nus disin in ce lenghe a fevelavin lis rapresentants di une culture. Ancje vuê o vin il câs cuant che i individuis di une culture, disìn la culture mitteleuropeane a fevelin diviersis lenghis e anzit une vore diviersis se si impensin dome dal ongjarês e lu metin a confront cul furlan e sloven.
Al presint o scugnìn considerâ dôs teoriis, une e fevele de patrie anatoliche chê altre de ipotesi kurgane.
La ipotesi Kurgan (de peraule turche Kurgan »cjistiel«) al vûl peâ i dâts archeolgjichis, la culture kurgane cul popul ipotetic i indoeuropeans che secont cheste teorie a viverin al nord dal Mâr Caspic.
A pro di cheste teorie o podìn contâ sù che cu la lôr organizazion sociâl di int nomadiche o seminomadiche a rivavin adore a slargjâsi une vore a svelt viers la Europe, parce che a doprarin za il cjaval e altris vantaçs cjapâts sù dai popui altaics des stepis asiatichis.
Ancje se a viverin dongje des stepis asiatichis a forin di tip europeide alore no partignissin al grup altaic.
Cuintri dut chest al fevele che lis lenghis indoeuropeanis a àn cognossût dal principi la terminologjie che si lee ae agriculture, e a àn mancul peraulis che si lein al mût di vivi nomadic.
Chest ultin al da sosten a une patrie primarie in Anatolie, parce che la Anatolie si lee al centri de agriculture al Medi Orient.
A pro de teorie anatoliche al fevele la cognossince de agriculture che tant che lu savìn di sigûr il lûc di nassince de agriculture al jere propit il Medi Orient alore dongje o un po al sud de Anatolie dulà o vin ancje un testimoni de presince indoeuropeane ven a stâi il popul i itits un popul indoeuropean che al abitave la part centrâl de Anatolie tal secont mileni a. Crist (al soreli jevât dal cjâf lûc Ankara di vuê). E propit li in Anatolie a àn cjatât i tescj plui vieris scrits intune lenghe indoeuropeane.


Kurganska hipoteza
Že od začetka indoeuropeistike, znanosti o naših daljnih prednikov, se predpostavlja izhodišče nekje na vzhodu Evrope, ker to najbolj razloži zgodovinsko in tudi današnje stanje, ki kaže razširitev v Zahodno Evropo in širitev vse do Indije, ter na sever.
Točna lokalizacija tega pranaroda ni mogoče, ker ne moremo arheološke najdbe pripisati nekem jezikovnem rekonstruktom, domnevni indoevropščini, ki naj bi bila skupna prababica. tako slovenščini, furlanščini, irščini, italijanščini ali jezikom hindi in paštu.
Tekmujeta trenutno domneva o anatolski pradomovini proti kurganski domnevi.
Kurganska hipoteza povezuje arheološke najdbe, ki jo arheologi imenujejo kurgansko kulturo z praindoevropejci, ti naj bi živeli severno od Kaspijskega morja.
Za Kurgansko teorijo govori, da je bila ta kultura polnomadska in se s tem lahko hitro širila, uporabljala je konja in poznala, ker je bila v stisku z altajskimi nomadskimi narodi, tudi način stepskega živjenja. Torej imeli so uspešni način za širitev.
Večina pripadnikov te kulture je kazalo značilnosti evropeidne rase, samo naprej na vzhodu se pojavi tudi mongoloidni tip.
Proti govori, da indoevropski jeziki kažejo na razvito terminologijo zgodnjega poljedeljstva, to se pa ne ujame z polnomadskim kurganskim narodom.
V prid Anatolske pradomovine navajajo prav to, poznavanje poljedeljstva, ki je imelo svoje zgodovinsko središče na Bližnjem Vzhodu. Prav v Anatoliji pa so odkrili v začetku 20. st. tudi indoevropski narod, Hetite. Prav od tam izvirajo tudi najstarejša besedila v nekem indoevropskem jeziku.