torek, 25. september 2007

scovacis / smeti

o soi bon di lavorâ, fâ i robis di ogni dì, anzit a zuiâ a scacs, analizâ e risolvi problemis logjics o scrivi - disìn - un dizionari furlan .. ongjarês..albanês (al sarès un plasê) o studiâ lenghis muartis e soredut di cjalâ emissions di ogni gjenar par copâ il timp che no lu ai,
però però il gno cjâf al è vueit e al reste vueit, al è dut par colpe dal mâr di informazions che a cirin a cjatâ puest tal cjâf (e in fin lu cjate),
alore un seglot plen di informazions vueidis o scovacis di ogni sorte, magari cussì no no pues puartâlis tes discjariis
(parcè che al è improibît di puartâ tes discjariis scovacis no preselezionadis)

v stanju sem delati (hodim v službo, kjer včasih tudi kaj naredim), urejati vsakodnevne zadeve, če treba tudi šahirati, ali pa računati, rešiti smiselne uganke ali pa sestaviti kakšen slovar, učiti se mrtvih jezikov, ali pa, kar tudi vrhunsko obvladam, zabiti čas pred štirioglatno škatlo ali po domače bult v ekran, pa najsi bo televizor ali pa računalnik, no no,
glava se zdi prazna in ostaja prazna, to vse zaradi neprenehnega curljanja odvečnih, površnih informacij, ki si svoj prostor najdejo na škodo koristnih
torej kanta polna praznih informacij, žal te smeti nihče ne odvaža

nedelja, 23. september 2007

I camaradis di Žukov / Žukovi soborci




Ai 8 di Mai dal 1945 i prins reparts de Armade Rosse a rivarin a Hollabrunn, dute la regjon a nord di Viene, cussì ancje Hollabrun e fo ocupade dai soldâts sovietics sot il comant dal
maressial ucrain Pavel Semjonovič Rybalko. Rybalko al jere stât une figure leiendarie e paron dai reparts di cjararmâts. Tal 1955 i sovietics a bandonarin Hollabrunn. Tal puest dulà che si cjatarin lis casarmis sovietichis, cumò (e tai ultins agns) a fasin sù gnovis cjasis par fameis cun fruts piçui.
Dome il cimitieri militâr no lu vevin sdrumât a râs, grazie al cimitieri ancje la lenghe russe e je a stâ a Hollabrunn:
la frase seconde si cjate in dutis lis cimitieris militaris sovietichis:
...zdes' pohoroneny bojcy krasnoj armii, otdavšie žizn' za svoju rodinu.
zdes' - achì
pohoroneny – sapulîts
bojcy – combatints
krasnoj – ros
armii - armade
otdavšie – dâts
žizn' – vite
za – par
svoju – sô
rodinu - patrie
..achì a son sapulîts i combatints de Armade rosse, cui che vevin dât la vite pe sô patrie

la lenghe russe: ok
dâ la vite pe patrie: parcè?



Žukovi soborci

8. maja 1945 so prvi oddelki Rdeče Armade vstopili v Hollabrunn, in tudi v celo območje severno od Dunaja in del Dunaja samega. Hollabrunn so zavzeli sovjetski vojaki pod poveljstvom ukrajinskega maršala Pavla Semjonoviča Rybalka. Rybalko je bil legendarni gospodar sovjetskih tankov, ki je pravočasno po uspešni obrambi Moskve poskrbel za povečanja števila tankov.
Leta 1955 so Sovjeti zapustili Hollabrunn. Tam kjer so stale njihove vojašnice, danes gradijo mlade družine hiše.
Samo vojaško pokopališče niso zravnali z zemljo, hvala temu gostimo tudi ruščino:
drugi stavek se najbrž najde na vsakem vojaškem pokopališču:
...zdes' pohoroneny bojcy krasnoj armii, otdavšie žizn' za svoju rodinu.
zdes' - tu
pohoroneny – pokopani
bojcy – borci
krasnoj – rdeče
armii - armade
otdavšie – oddavši - (tudi knjižna slovenščina pozna ta deležnik npr. v besedi »bivši« : oddavši.
žizn' – življenje
za – za
svoju – svojo
rodinu - domovino
..tu so pokopani borci Rdeče Armade, oddavši življenje za svojo domovino

ruščina : ok
darovati življenje za domovino: le zakaj?

četrtek, 20. september 2007

ferâi par dibant impiâts / zamanj prižgani žarometi


îr tornant di Ziersdorf, al jere za scûr come in bocje daspò lis gnûf, i contadins a lavoravin ancjemò sui cjamps sot la lûs artificiâl dai ferâi impiâts che si cjatin parsore de cabine dal tratôr,
i contadins si batin cu lis cartufulis (o patatis), si batin, parcè che a lavorin come mats, a lavorin tant parcè che a jerin simpri costrets a lavorâ tant (masse), fin a chel pont che il lavôr dûr al veve rivât a gambiâ e a formâ il caratar de int,
il caratar de int, ben cognossût des nestris bandis
sei o vin iniment la Austrie, Slovenie o il Friûl.

Par dî la veretât, a mi no mi plâs masse chest caratar, ma lu sai, che no je la colpe dai protagoniscj lavorant la tiere e je plui il resultat o la consecuence dal antagonisim storic "contadins" vs. "parons-instituzions (p.e. la glesie)".
Però di chê altre bande o ringrazi il mont contadin pal so impegn pe lenghe slovene e furlane, a jerin simpri daûr a lavorâ e cussì almancul i contadins slovens no vevin cjapât sù il todesc, no vevin timp a imparâ la lenghe dai parons.

Il produtôr numar 1 di patatis za tacant dal 2005 e je la nazion dal rîs la Chine.
Se lu fasin dut i chinês dibessôl, ce restial ai nestris contadins?
In Austrie la int e bute vie 20% dai aliments comprâts, in Britanie il 30-40 %.
E i plui brâfs di ducj a son lis Stâts Unîts, intai Stâts Unîts ogni dì a butin vie il 40-50 % di ducj i aliments. Cetantis toneladis di cartufulis, jogurt, miârs di litris di lat, formadis, fetis di salam, mortadelis, pagnuts?
Alore: un al lavore sot la lûs artificiâl cui ferâi impiâts e chel altri al bute vie dut :)


zamanj prižgani žarometi

Včeraj ko sem se vračal iz Ziersdorfa, bila je „t’ma ko za ubit“ ali pa temno kot pač je ob devetih zvečer ob tem letnem času, kmetje so še kar telovadili po svojih poljih pod umetno svetlobo, ki jo prozvajajo na vrhu traktorske kabine pripeti žarometi, kmetje so se, vse na to kaže, pošteno lotili krompirja, ki ta pač sam neče iz zemlje, delajo kot žival kot živina in vedno so bili prisiljeni garati do te mere, da je to težko delo skozi čas uspelo pustiti sledove na značaju ljudi, dobropoznan značaj naših krajev najsi gre za Slovenijo, Furlanijo ali Avstrijo, meni po pravici povedano ta značaj ni najbolj po volji.
Ni krivda na strani kmetov, je prej končno stanje ali posledica zgodovinskega antagonizma „kmet“ proti „gospodarjem-ustanovam (npr. cerkev).
Po drugi strani se zahvaljujem svetu kmetov, oni so bili tisti, ki so ohranili slovenski in furlanski jezik, kajti niso imeli časa, ne možnosti priti v stik z nemškim, oz. italijanskim jezikom.
Proizvajalec krompirja številka 1, od leta 2005, je država riža, Kitajska.
Če že vse delajo in iz- in pridelujejo Kitajci, zdaj še krompir, kaj še preostane našim kmetom?
V Avstriji ljudje zmečljejo v smeti 20% kupljenih živil, v Veliki Britaniji 30-40 %.
Najbolj pridni pa so Združene države, v Združenih državah vsaki dan pristane v košu za smeti 40-50 % živil. Koliko ton krompirja, jogurta, milijonov litrov mleka, salame in žemelj?
Torej: eden dela pod prižganimi žarometi, drug pa vse stran zmeče :)

nedelja, 16. september 2007

il mecanisim dai "iperconvertîts" / mehanizem spreobrnjeništva

il mecanisim dai "iperconvertîts"
o ai let une ricercje fate sul tereni di minorance slovene in Stirie dome cualchi chilometri dal confin sloven-austriac.

Si trate di un borc di minorance slovene cuntune popolazion slovene 100%, ancje se la popolazion in cuestion e dinee chest fat secont la logjiche: In Austrie a vivin dome austriacs in Slovenie dome slovens. La sience e fevele in chest câs di une "minorance platade" „hidden minority”.
Ancje se a fasin dut par jessi "plui austriac o plui todesc possibil" intal sens "plui pape dal pape", p.e. a votin scuasit ducj pal FPÖ (il partît nazionâl-todesc ancje se clamât liberâl, ancje il partît di Žirinovski si clame liberâl).

Un di lôr - al pues jessi - un po "masse" iperconvertît al jere pront a paiâ a so femine par ogni peraule todescje doprade.

A jerin ancje chei, simpri ta chel istès borc, che par pôre dal stigme "jessi sloven" a clamavin la polizie dopo che i ricercjadôrs (austriacs) a vevin fats domandis tipo "ce lenghe fevelaiso?"

Dome l'alcul al rivave a parâ jù cheste paradane chest confin di fier todesc-sloven tai cjâfs de int, dopo bevût cualchi tai cualchidun al diseve ai ricercjadôrs: sì, o fevelìn par sloven, parcè che o sin slovens!

Magari cussì no, un fenomen cognossût in dut il mont, - e cussì al è sucedût ancje tal câs di chest borc sloven - la maiorance no acete simpri ad in plen lis gnûfs iperconvertîts.
Cussì - chei - a scuegnin a cjatâ fûr une gnove identitât.
La identitât e je une identitât dinamiche.



mehanizem spreobrnjeništva

bral sem, zdaj že v drugo, raziskavo o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem. Govor je o neki vasici s 100% (ali bolje zgodovinsko 100%) slovenskim prebivalstvom. Če bi koga vprašal, tam Slovencev ni, kajti po logiki tamkajšnjih vaščanov: Avstrijci živijo v Avstriji, Slovenci v Sloveniji.

Četudi vse naredijo, da bi bili "bolj avstrijski, bolj nemški" skladno z rekom "bolj papeški od papeža", tako npr. večinoma glasujejo za nemškonacionalno FPÖ (imenovana liberalna, tudi Žirinovskijeva se imenuje liberalna).

Ali primer – lahko bi ga imenovali – nekoliko pre-več-spreobrnjeni, je primer vaščana, prebivalca te avstrijske vasice, ki je bil pripravljen plačati ženi zato, da preneha govoriti slovensko, takorekoč denar za vsako novo nemško besedo.
Bili so tudi drugi, še vedno gre za isto raziskavo, ki so se tako raziskovalcev in vprašanj tipa „kateri jezik govorite?” bali - do te mere, da so poklicali na pomoč avstrijske žandarje.

Samo alkoholu je uspelo, da so spreobrnjenci opustili in pozabili na v glavo vbito državno mejo in izjavili „pri nas govorijo vsi slovensko”
Pojav je poznan tudi drugje, čeprav se trudijo skriti svojo pravo identiteto (zato govorimo o „skriti manjšini”), jih večina ne sprejme enakopravno med svoje.

četrtek, 13. september 2007

Orwell 2027

a disin che intai dîs di vuê i fruts a cjapin sù e a àn a cjapâ sù plui che no agns indaûr, za di piçul in su subit dopo butât di bande il lât de mari a zuin cui celulâr, o sin plui libars, mobii, lis robis a costin mancul, grazie ai fruts chinês che a costin pardabon pôc, sì, al è vêr che o al mancje il timp libar, ma la vite e deventade plui comude.., e ce disaressial cumò Orwell 2027:
par me il libri Orwell 2027 al fevele de insigurece gjenerâl, di pericui, cumò noaltris o gjoldin i vantaçs dai articui a presi bas, plui tart, plui tart salacor cualchidun altri
alore...un mont insigûr cu la pôre dal doman?




pravijo, da se morajo otroci vedno več učiti kot pred leti, že od majhnega, komaj odstavljeni od materinega mleka, spretno obračajo v rokah mobilne telefone, imamo več svobode, smo mobilni, in veliko stvari se dobi za drobiž zahvaljujoč se marljivim majhnim azijskim otroškim rokicam, manj je sicer prostega časa, toda življenje je postalo udobnejše, kaj bi dejal Orwell 2027:
Nenapisana knjiga Orwell 2027 govori o splošni negotovosti, pretnjah, zdaj uživamo prednosti cenenih artiklov, prišel bo čas morda, ko bodo drugi uživali....

nedelja, 09. september 2007

Burčák



îr e ancje vuê o ai stât di gnûf in Cechie, dulà ta chescj dîs si bêf il „Burčák”, in Austrie lu clamin par todesc „Sturm”, si trate dal vin gnûf di Moravie. A disin che il Burčák si bêf dome in Moravie e a nord di Viene in Austrie. Si scuen a voltis ancje bagnâ il bec !
..e pardabon une delizie! ( lu ai comprât par une miserie di une contadine cjacarone e une vore legre - par cause dal burčák? )

Včeraj in spet danes sem bil čez mejo pri Čehih, ki te dni že pridno točijo in natepavajo „Burčáka”, v Avstriji ga imenujejo „Sturm”, govor je o novem vinu, slavne posebnosti iz Moravske. Pravijo, da se pravi Burčák pije samo na Moravskem in severno od Dunaja v Avstriji. Včasih je treba malo poplakniti osušeno grlo ! .. dober je!

petek, 07. september 2007

elicotar / zrakomlat

la Austrie e spiete il pape, vuê al larà a Viene, e doman cul elicotar di Viene a Mariazell.
Ta chescj dîs di ploie, une biele part de Cechie e Austrie e je sot aghe, ancje la regjon ator di Mariazell, al va benon il elicotar, ma salacor miôr doprâ la barcje, però in ogni câs nol varà bisugne dal Papamobil antiproietîl.
I pelegrins a saran contents ancje sot la ploie...jo, par contrari, o larai doman a Brune (Brno) a cjoli il gno barcon ordenât.
-la peraule elicotar al diven dal neo-grêc "helix" "impetolât" e "pteros" "ale".


zrakomlat
Avstrija gosti danes papeža, danes se bo podal na Dunaj, jutri pa s helikopterjem naprej v Marijino Celje (Mariazell).
V teh deževnih dni, pol Češke in Avstrije je pod vodo, tako tudi okolica okoli Marijinega Celja, mu bo zrakomlat prav prišel, ali pa raje kaka ladjica, no v glavnem zastekljenega papamobila ne bo rabil.
Romarji bodo kje vedrili, zadovoljni, -- jaz pa grem jutri po okno v Brno, torej v nasprotno smer, saj drena na'o!
beseda helikopter pride iz učene grščine "helix" „zavit" in "pteros" "krilo".

sreda, 05. september 2007

storie strambe / čudna zgodba


îr l’altri gno fi, chel plui grant di trê agns e cuatri mês, al veve dit dut di un bot "anìn a Brune (Brno in Moravie)!" "ce vûstu fâ a Brune?" , ma lui invezit di rispuindi al ten dûr e al torne a dî "anìn a Brune, anìn a Brune"
„ma tu no tu sâs nancje dulà si cjate cheste citât, parcè vûstu lâ a Brune?”
„anìn a Brune...!"
Un dì dopo mi àn clamât par telefon, o jeri just in bici a lâ a vore.
„Cun cui fevelio?”
"Bundì, o podês vignî a cjoli il barcon ordenât."
A jerin chei dal negozi di Brune, dulà che o vevi ordenât un barcon sù e jù cuatri setemanis indaûr.
I fruts a cumbinin e a disin a voltis robis une vore strambis e interessantis.

čudna zgodba
predvčerajšnjem je moj sin, tri leta in štiri mesece stari, odenkrat odločno terjal "pojmo v Brno!" "kaj pa bi rad v Brnu?", toda on namesto odgovora vztraja: "pojmo v Brno! v Brno! v Brno!"
„pa ti sploh ne veš, kje je ta Brno, kaj pa bi rad tam počel?”
„gremo v Brno!...”
Naslednji dan mi zabrni mobilec, bil sem ravno na biciklu na pol poti v službo
„kdo..kdo je tam?”
„Dobrý den, lahko pridete po naročeno okno.”
Bila je trgovina iz Brna, kjer sem pred kakimi štirimi tedni naročil okno po meri

ponedeljek, 03. september 2007

gnûf an scuelastic in Austrie / novo šolsko leto v Avstriji


stait atents!
pazite!

turbo folk o turbo Volk?



turbo folk si clame la musiche popolâr-pop-rock-balcaniche che si scolte in Serbie.
A ritmi dal turbo folk a vuidin ancje lis lôr machinis (a prevalin i nons BMW e Mercedes e i microbus Mercedes Sprinter) i migrants-serps su pes stradis ongjaresis tornant de Serbie viers la Austrie.
Cussì al jere ancje îr - tant che simpri - dramatiche la situazion su la statâl - 81 - fra Székesfehérvár e Győr.
Gnûf a jerin dome i cinc crôs di len une dongje di chê altre cu la scrite in caratars cirilics ad ôr de strade pôc prin dal lûc bilengâl Mór/Moor (cul cartei bilengâl ongjar/todesc).
A vuelin rivâ a cjase a timp record, scjampâ par cualchi dì - o cu lis peraulis di un gno amì di Sarajevo, subit dopo rivât bevi un bon cafè in cjase sô, però... cjalant lis crôs di len cu la scrite in caratars cirilics blancs, nons di muarts migrants, alore mi domandi, cetancj di lôr no lu bevaran mai plui il cafè ni in cjase sô, ni in Austrie, Gjermanie..?

turbo folk ali turbo Volk?
turbo folk, srbsko glasbo, rojene v času razpadanja Juge, poznamo.
V turbo folkovskem ritmu vozijo svoje stroje (prevladuje klasika: BMW in Mercedes in seveda car je mikrobus Mercedes Sprinter) srbski-turbo-zdomci po madžarskih cestah na poti vračajoč se iz Srbije nazaj v Avstrijo.
Tako se je godilo tudi včeraj - kot zmerom takorekoč – hungarorinško brezpogojno prehitevanje na magistrali 81 med Székesfehérvárjem (Stolni Beligrad) in Győrom.
Novost so bili le sveže postavljeni križi z vtisnjenimi imeni v cirilici ob cesti nekje malo pred Mórom.
Želijo si biti čimprej doma po možnosti v rekordnem času, zbežati za nekaj dni, popiti doma po prispetju fino domačo kavico, ampak ko gledam te križe z napisi v cirilici, se sprašujem, koliko jih je, ki kafice ne bodo več pili, ne doma, ne kje drugje v Avstriji, Nemčiji..?