sreda, 30. julij 2008

la matematiche dai lenghiscj / matematika jezikoslovcev



O fasarai (o fasarìn) une scjampade in Ongjarie, cui fruts piçui (adun 3) no si pues fâ altri che no une scjampade, e daspò tornât dongje - tu tornis cjase plui strac di prime, ma a mi mi plâs l'aiar panonic e la atmosfere mi darà forsit gnovis ideis.

Un esempli de matematiche indoeuropeane


Todesc = sanscrit (il »latin« de Indie) in chê lenghe al è scrit ancje il Kamasutra

peraule todescje: Leu-mund „riputazion, innomine“ = sanscrit "śru" – “sintî, scoltâ, uldî”, la stesse lidrîs indoeurop "KLEU" e conten la peraule slovene »po-slu-šati, slišati« Gjerm. , todesc h- (tal inizi) = ś- viôt todesc »hundert« = lat. centum, sloven »sto«, sanscrit »śatam«, iran satem

te storie des lenghis gjemarnichis: HL- > L-

R : L : R gambiament spontani tal sanscrit

eu : u (il ditonc „eu“ al è une variant de vocâl “u” dipindint dal acent)

Alore il “Leu-mund” (la reputazion) al è une „bocje“ = Mund che e à sintût alc, alc di positîf o di negatîf.


Il Leumund al è fin vuê un document uficiâl, robe necessarie se si cîr lavôr in Gjermanie p.e.






matematika jezikoslovcev



Poleti se dogaja manj, pri meni je obratno, časa nimam kaj dosti, povrhu pa gremo na skok na Madžarsko, za razvedritev primer jezikoslovne matematike.

nemško = sanskrt (klasični jezik Indije), v sanskrtu je bila napisana npr. tudi Kamasutra
nemško: Leu-mund „sloves, reputacija“ : śru = “slišati”
h- = ś-
razvoj v zgodovini nemščine: HL- > L-
l in r se v sanskrtu kot pogosto drugje v Aziji pridno zamenjujeta śru = po-slu-šati
eu : u (dvoglasnik „eu“ je različica/stopnja od “u” odvisno od naglasa)
Torej je “Leu-mund”dobesedno »usta« = Mund, ki so slišala nekaj, dobrega ali slabega.
Leumund je danes uradni dokument v Nemčiji, dokaz, da nisi kaj zagrešil in pogosto ga zahtevajo na uradih.

sreda, 23. julij 2008

La »acció normalitzadora » / katalonska akcija


Il model pe lenghe furlane al è cence dubi - ricognossût e dividût di ducj - la lenghe catalane. La lenghe catalane tant che storie di sucès e model pes dutis lis lenghis regjonâls.
Ce ise une “lenghe regjonâl”?
La lenghe regjonâl e je une lenghe fevelade de gran part de popolazion dentri di une regjon.
Alore , nol è just doprâ simpri il tiermin „lenghe di minorance“,”minorance” al vûl di alc che al è subordinât cuntun valôr piçul, forsit al coventarès cjatâ fûr gnovis definizions.
Lamuela e altris a àn partecipât ae normalizazion dal furlan e di altre bande linguiscj furlans a visitin la Catalogne e vicevierse di gnûf catalans a visitin il Friûl almancul di ce che o ai savût leint e cjalant lis fotos publicadis sul blog di Christian.
Il »català« al è une »lenghe di puint« (llengua-pont) tra la galo- e iberoromanie.
Il periodi daspòfranco al à vût un disvilup une vore positîf, vuê la mieze popolazion e sa scrivi par catalan, si trate de gjenerazion nassude e cressude dopo Franco. No cussì i viei – semplicementri no vevin mai vût la possiblitât di imparâle e lis fameis vignudis di fûr – il probleme de mobilitât moderne.
La storie di sucès e je une storie de normalizazion (normalització) e planificazion linguistiche, peraulis che a vegnin dopradis une vore dispès ancje di autôrs furlans.


La “acció normalitzadora”:
- 90 % del insegnament tes scuelis par catalan
- insegnament tes universitâts par catalan
-ducj i impleâts dal servizi public a scuegnin savê il catalan


L´utlin fat al à provocât tai ultins agns un vêr boom di certificâts di catalan e di gnovis scuelis che a insegnin la lenghe catalane.
La azion »normalizadore« mi pâr il program just ancje pal furlan cu la prioritât numar 1 »scuele« e subit dopo di gnûf »scuele« e »fruts«.
Viodût il boom catalan si pues pronosticâ almancul la creazion di gnûfs puescj di vore (pai puars lenghiscj!)

Interessant a son i »fatôrs de vitalitât di une lenghe«:


Us prei di rispuindi aes domandis:


1) fatôrs gjeografics e demoscopics
Il numar dai fevelants:
densitât dai fevelants:
- ûs privât de lenghe / a cjase : xx %
- ûs te scuele : xx %
densitât gjeografiche dal teritori:
situazion sociâl dai fevelants:
mobilitât / urbanitât:
etât dai fevelants:

b) fatôrs sociâi:
lealtât e fedeltât ae lenghe:
funzion pe identitât (lenghe / identitât):
contats cu la popolazion no-furlane: (p.e. matrimoni miscliç):

c) fatôrs culturâi:
si dopre – pardabon - la lenghe
-in ogni situazion sociâl ?
Glesie?, scuele ? bar? discoteche? parlament? siôr/puar?
Literature?
Mediis?

d) situazion juridiche
tutele ?
status de lenghe uficiâl?
politiche / planificazion linguistiche?

e) lenghe
normalizazion: standard vs. varietâts?
ûs de lenghe standard?
monolenghisim, bilenghisim, plurilenghisim?




katalonska akcija

Vzor za uspeh nekega regionalnega jezika je katalonščina.
Regionalni jeziki so jeziki, ki so v določeni regiji večinski, čeprav znotraj cele države štejejo za manjšinske. Pri standardizaciji furlanščine so sodelovali zato tudi Katalonci, Katalonec Lamuela velja celo za očeta veljavnega uradnega pravopisa.
Izvoz katalonskega uspeha torej. Katalonščina je velja za jezikovni most (llengua-pont) med galo in iberoromansko skupino. Pofrankovsko obdobje kaže zelo pozitivni razvoj, danes že polovica katalonskega prebivalstva »obvlada« uradno katalonščino, (zna pisati v katalonščini), ko je vladal še Franko, se je to število gibljalo blizu nule, saj je bila raba v javnem življenju prepovedana.
V glavnem samo starejša generacija in priseljenci še niso do konca katalonizirani.
Uspeh sloni na postopku ali prijemu, ki ga imenujejo Katalonci
“acció normalitzadora” akcija standardizacije in uvajanja v javno življenje:
- 90 % šolskega pouka poteka v katalonščini
- predavanja na univerzi v katalonščini
- javni uslužbenci morajo položiti izpit iz katalonščine
Prav zadnje je sprožilo povečano potrebo po jezikovnih tečajih, če drugega tovrstna politika prinaša nam jezikoslovcem, ki smo pogosto brez prave zaposlitvene možnosti, delovna mesta.

torek, 08. julij 2008

I slâfs e la lôr aleance culturâl / nove slovanske povezave

<

Stâts membris
Tal secul passât- passât, no sai di cemût clamâ miôr il Votcent, par me inmò il secul passât – dopo la svee o la nassite des nazions e popui tal 1848 i popui cence stât i popui slâfs dentri i confins dal imperi Austro-Ongjâr a vevin la idee di metisi adun. Par prin al inizi di chescj moviments nol fo dal dut clâr cuale e sarès la aleance preferide cu la Russie o cence, cu la Polonie o cence o dome i popui dal imperi austro-ongjar?
Il risultât al è ben cognossût, a jerin chei che si vevin metût adun, a jerin chei adun cu/sot Mosche e chei adun/sot Belgrât.
Vuê ognidun al à la sô patrie, dome pôcs a restin e probabilmentri e restaran ancje popui cence stât tant che i Sorps (Serbja/Serby) o Cassubis/Cassups (Kaszëbi) in Polone o i Rutens de Carpatie (Rusnaci, Ruteni).
Tal 2004 dopo la fin di ducj i speriments politics, se no altri si pues dî che i popui a àn sorevivût e lis lenghis si fevelin ancjemò vuê adun cu la lenghe slovene. Forsit tant che cuintritindince tal 2004 a metin sù un gnûf progjet cul non »Il Forum des culturis slavis«.
Il Forum des culturis slavis e je une istituzion internazionâl des culturis slavis cu la sede in Slovenie a Loka pri Mengšu dongje di Lubiane. Membris dal forum a son ducj i paîs slâfs.
La lôr pagjine internet http://www.fsk.si e fevele di un grum di progjets:
p.e. »100 romançs slâfs«, il festival dal film slâf http://slavicfilmfest.eu o il progjet la »slovanski most« »il puint slâf« e.v.i.
O cjati che cheste e sedi pardabon une biele iniziative.
Nove slovanske povezave

V preteklem stoletju, mislim na 19. stoletje, torej v predpreteklem, so se z »vstajo« ali »vstajanjem« narodov po letu 1848 prvič pojavila politična gibanja, ki so hotela združiti slovanske narode, opcij je bilo veliko, ali samo narode znotraj avstro-ogrske s Poljaki ali brez, vsi pod Rusijo ali samo južno-/jugo-slovanska varianta, do katere je konec koncev tudi prišlo, ostali so pa bili hoté-nehoté potem itak pod Rusijo, ampak ne na podlagi slovanstva. Rezultat je znan, na koncu je skoraj vsak zase, brez države so do danes le redki v bistvu samo Lužiški Srbi in lahko bi še našli druge majhne skupine kot Kašube (Kaszëbi) na Poljskem in karpatske Rusine (Rusnaci, Ruteni).

V letu 2004 so, mogoče kot protiutež negativnim tokovom, ustanovili Forum slovanskih kultur, Slovenci so tu očitno najbolj dejavni.
Na njihovi spletni strani www.fsk.si. beremo:
»Forum se zavzema za ohranjanje in razvijanje kulturnih vrednost tradicij in vsebin, ki družijo države, kjer govorijo slovanske jezike. Spodbuja sodelovanje teh držav na področjih kulture, izobraževanja, znanosti, razvija kulturne izmenjave, pripravlja srečanja in omogoča nastajanje skupnih projektov.«

nedelja, 06. julij 2008

Juglans Regia L.











I nons furlans „Cocolâr” e „cocule”, cocolâr al diven di sigûr di „cocule”, a puedin jessi di origjin onomatopeic daûr dal sun „kok kok” tant che tal câs de peraule todescje „Nuß“ tant che chê inglese „nut” di une forme cun *kn- chel istès cun si cjate te peraule todescje „knacken” „cricâ, criçâ”, viôt ancje lat. nux, nucis.
La forme „noiâr” e diven dal non de pome tant che p.e. piruç piruçâr, cjariese : cjariesâr.
La pome furlane e scuegnarès jessi il diminutîf latin la *nucula „une piçule cocule” forsit si cjate ancje te forme „noglôs” di lat. *nucul- e naturalmentri te peraule „nole” di lat „nucula”.
Isal cussì?
I ongjars a clamin cheste pome „dío”.
O dio ce dío!



oreh




Furlanska imena „cocolâr” (oreh drevo) in „cocule” (oreh – sadež), pri tem je kot vedno ime za drevo iz imena za sadež, v slovenščini pogosto obstaja samo eno ime, npr. hruška, sliva ali tudi oreh, furlansko ime je mogoče posnemovalne narave, ki posnema glas „kok kok”, saj to ni nič nenavadnega, to se je vsaj zgodilo v zgodovini nemške besede „Nuß“ in angleške ustreznice „nut” iz nekega izhodišča *kn-, torej nek „kn, kn, kn”, glas, ki je dal tudi nemško besedo „knacken”, podobno ozadje ima tudi lat. nux, nucis.
Različica „noiâr” je verjetno iz manjšalnice *nucula „orešek”, sem tudi furlanske „noglôs” iz lat. *nucul- in „nole” „lešnik”.
Slovenska „oreh” je v bistvu še vedno stara slovanska beseda, npr. rus. oreh, češ. ořech.V bistvu zanimiva pa je slika!



sreda, 02. julij 2008

I partigjans austriacs / avstrijski partizani

In chescj dîs (la domenie passade il 29.6) a memorein il massacri di Peršman, ai 25. di Avrîl 1945 un comant SS al veve scanât lis fameis Sadovnik e Kogoj di “Peršman«. La tragjedie si davuelzè dome pocjis dîs prime de capitolazion dai todescj. A Berlin si rivà a un armistizi cu la capitolazion dai todescj ai 2 Mai, in Carintie invezit la vuere e durà ancjemò fin ai 15 di Mai. (Su la isule Texel tal Mar dal Nord i todescj a combaterin cuintri fin ai 20. Mai.)
Il cjasâl Peršman al fo in chel timp il cjasâl plui grant sui monts dulintor di Bad Eisenkappel/Železna Kapla e i partigjans a doprarin il puest tant che base militâr.
Mancul cognossude e je la storie de resistence o dai partigjans carintians inte seconde vuere mondiâl, no je dome mancul cognossude, e je ancje mancul ricognossude, anzit a Clanfurt in Carintie no je ricognossude. In Carintie si tâs, parce che a disin che e jere leade a fuart cu la resistence comuniste in Slovenie, di fat al jere leât, ma al è ancje vêr che al jere l`unic moviment di resistence in dute la Austrie cuntun caratar militâr.

Ai 9 di Otubar si davuelzarà in prime vision il »teatri politic« un progjet che al fevelarà sul teme “tabu” dai partigjans carintians – però cence il sopuart uficiâl de citât Clanfurt e dal paîs Carintie.

Il câs “Peršman” al fâs pôre ai politics di vuê parce che si trate di une storie mai sierade, dopo la vuere i sassins no jerin stâts mai processâts e i vitims a domandin la riabilitazion uficiâl ma fin al dì di vuê cence sucès. Par no dismenteâ a vevin metût sù al lûc dai delit un museu. Informazions si cjatin ancje su la pagjine internet de associazion “Peršman«. (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/
Magari cussì no la pagjine e je fûr par fûr par todesc.



Avstrijski partizani

Te dni so se spomnili, preteklo nedeljo 29.6, poboja na Peršmanovem, kjer je nek kazenski SS odred 25. aprila 1945 pobil člane družine Sadovnik in Kogoj. Datum dogodka kaže, da so se boji odvijali tudi še v zadnjih dneh vojne. V Berlinu so Rusi že 2. maja prevzeli nadzor, na Koroškem pa so boji trajali vse do 15 maja, prav zato, kjer so bile na Koroškem zbrane v velikem številu nemške enote s celega Balkana. Še dlje so menda trajali boji samo še na severnomorskem nemškem otoku Texel, kjer so Nemci držali položaje vse do 20. Maja 1945.
Domačija Peršman je bila ena največjih v okolici Železne Kaple, zaradi njene osamljenosti so jo Partizani uporabljali tudi kot postojanko.
Manj znan in v bistvu sploh nepriznan je upor na Koroškem. Mnogo Avstrijcev ga ne priznava, ker naj bi bil protiavstrijski, saj naj bi služil zbližanju z Jugoslavijo.
Dejstvo je, da je bil koroški upor edini vojaški upor na avstrijskih tleh, ta podatek že sam po sebi veliko pove.
9. oktobra bodo uprizorili premiero »politčnega teater«, gledališko predstavo, ki obravnava partizansko temo.


Domačija “Peršman” ostaja odprto vprašanje, storilci niso bili kaznovani, tudi o rehabilitaciji se ne razmišlja.
V spomin so ustanovili muzej in društvo, informacije se dobijo na (Društvo/Verein Peršman) http://www.persman.at/.
Stran je samo v nemščini (na slovensko verzijo bo treba še malo počakati, čeprav gumb že imajo).