sobota, 25. oktober 2008

ongjarês -nyi = furlan Une cuantitât grant tant che / madž. –nyi = količina, ki je tako velika kot

Intun zornâl ongjarês o ai let un articul sul taramot in Cine »Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.« che al vûl dî voltât par furlan »peraule par peraule«: Un numar grant tant che la popolazion de Ongjarie colpît diretementri tal taramot cinês.«
Mi pâr un biel esempli par presentâ il sisteme aglutinant. Aglitunant al vûl dî che lis relazions gramaticâls a vegnin esprimudis cuntune schirie di sufìs (par dîlu intun mût plui sempliç possibil). Propit par chest o cjatìn simpri peraulis une vore lungjis intes lenghis aglutinantis tant che tal ongjarês o turc. Une pronunciazion eficace e garantìs la armonie vocale: p.e. al è plui facil pronunciâ la secuence: »mamama« che no la secuence »mimome«.

Il tip aglutinant cun esemplis ongjaris:
falumban = falu »paîs« + -m »gno« + -ban »in, a (locâl) = tal gno paîs
hetente = hét »setemane, siet tant che il furlan setemane« + -ente »ogni« = ogni setemane
barátomként = barát »amî« + -om »gno« + -ként »tant che« = tant che gno amì
Za (un po) polisintetic o incorporatîf a son lis costruzions ongjaris cul obiet incorporât:
látta = latt – a : al à viodût »alc di concret« p.e. »al à viodût il film«
látod? = viodistu chel chi (alc di concret)

Alore viodìn la nestre frase:
Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.
Magyarországnyi = Une cuantitât grant tant che la Ongjarie
ember = omp
érintett = tocjât, colpît, participi passât dal verp »érinteni« tocjâ
közvetlenül = diretementri, componût in mût aglutinant di: köz + ve + tlen + ül
a = il, la , articul
kínai = chinês , comp. di kína + i , p.e. il vin »furlan-ongjarês« si clame Tokaji (o par furlan Tocai) al diven di Tokaj (il paîs Tokaj) + i = il vin de regjon/lûc »Tokaj«, o voltât par furlan »Tocaiês«
földrengésben = tal taramot , componût di: föld »tiere« + reng »movi« + és »sufìs nominâl + ben »posposizion: in, a«
Interessant e je cheste composizion »Magyarországnyi« = Une cuantitât grant tant che la Ongjarie
Il sufìs« –nyi« al vûl dî »une cuantitât grant tant che«


madž. –nyi = količina, ki je tako velika kot

V nekem madžarskem časopisu sem srečal naslednji stavek o potresu na Kitajskem »Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.« dobesedno prevedeno nekako takole: Ljudi v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske so neposredno prizadeti pri kitajskem potresu.
Recimo, da je to lep primer za aglutinativni jezik. Pri aglutinativnih jezikih se slovnični odnosi izražajo s pomočjo pripon, včasih sledi na koncu cela vrsta pripon ena za drugo. Zato ni nič čudnega, da so besede v teh jezikih včasih precej dolge.
Da dolge sklope laže izgovorimo, pride znotraj besed do večje ali manjše vokalne harmonije, kar pomeni, da je izgovor samoglasnikov znotraj iste besede podoben, npr. laže je izgovoriti »mamama« kot pa sosledje »mimome«.

nekaj madžarskih primerov:
falumban = falu »vas« + -m »moja« + -ban »v« = v moji vasi
hetente = hét »teden, sedem (kot »sedmica za teden«)« + -ente »vsak« = vsak teden, tedensko
barátomként = barát »prijatelj« + -om »moj« + -ként »kakor« = kakor prijatelja
Korak naprej je polisintetični ali inkorporacijski tip, kjer se celotni stavek »vtelesi« v eni besedi. Deloma je to tudi res v naslednjih madžarskih primerih:
látta = videl je nekaj določenega, npr. film, znano osebo
látod? = ali si videl tisto, to tu, ta film...

Zdaj pa zgornji primer:
Magyarországnyi ember érintett közvetlenül a kínai földrengésben.
Magyarországnyi = v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske
ember = človek
érintett = prizadet od »érinteni« dotikati, prizadeti
közvetlenül = neposredno, sestavljeno iz: köz + ve + tlen + ül
a = določni člen
kínai = kitajski , sest. iz kína »Kitajska« + i »-ski« , npr. najdemo ta –i tudi v imenu vina Tokaji (slovensko Tokaj ali furlanski Tocai), kar je iz Tokaj (mesto Tokaj) + i = torej vin iz regije »Tokaj«, ali prevedno »Tocajski«
földrengésben = v potresu , sest. iz föld »zemlja« + reng »tresti, premikati« + és »pripona za tvorbo samostalnikov« + ben »v«
Zanimiva pa predvsem prva beseda »Magyarországnyi« = v številu toliko kot celotno prebivalstvo Madžarske – ali po domače: »za eno Madžarsko - ljudi«
Pripona « –nyi« pomeni torej »količina, tako velika kot«

nedelja, 19. oktober 2008

Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec













Fotos:
1) detai furlan de glesie di Tarvis (a son raris lis scritis par furlan in Tarvis)

2) La glesie di Travis/Trbiž (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: cf. Villach : Beljak, Veldes = Bled, un procès tipic slâf, cf. turc fasulj > serp pasulj)

Sliki:
1) redki furlanski napis v trbiški cerkvi
2) trbiška cerkev (lat. Tarvísium > slov. Trbíž v=slov. b: primerjaj: Villach : Beljak, Veldes = Bled, splošno slovanski razvoj, prim. turško fasulj > srbsko pasulj)


Il buteghîr multilenghâl / Večjezični trgovec

Cuant che a fevelin de opare o de vite di un scritôr a disin „Il so stîl al fo personâl, unic, naratîf, iripetibil, espressîf, polemic,
Ognidun al à il so stîl e caratar, nuie strani ancje ogni scritôr al va daûr un so mût.
„Par dî lâ veretât” (interessant cheste frase universâl, retoriche cence nissune significance tant che il „Bundì” che si dopre ancje in altris lenghis e culturis ongjarês „Elmondom őszintén”, tod. „Um die Wahrheit zu sagen” o par sloven „po pravici povedano” a son pôcs i scritôrs e oparis che mi plasin, dispès mi disin lei chest o chel e dopo un par di pagjinis o resti malapaiât. Par nomenâ doi esemplis positîfs, mi vegnin iniment il polac Tadeusz Konwicki cul so mont socreâl (di realisim socialist) plen di emozions o Alberto Moravia, ma ancje classics tantche il todesc E.T.A. Hoffmann o Puškin (stîl: psicologjic, mistic, metafisic, romantic..). Al moment o lei alc di G.G. Márquez e mi plâs di mancul o salacor no lu capìs, però tal so romanç si cjate une frase interessante:
»Tu scuegnis savê lis lenghis, cuant che tu vuelis vendi alc, invezit se tu sês daûr a comprâ alc, di colp ducj ti capissin«
L´interès economic alore tant che te nestre storie resinte cuant che si fevelave par sloven o cravuat cui clients slovens e cravuats (e podopo ancje cui ongjârs) a Triest o a Tarvis, ma ancje dapardut in Carintie, p.e. a Borovlje/Ferlach (scritis dapardut in sloven) – vuê i clients slovens no vegnin plui. Clients slovens e cravuats si cjatin ancjemò vuê a Graz (il non al diven dal sloven „Gradec“ = cjistielut) te IKEA (dulà che si fevele dome par todesc e inglês ancje se un su cuatri al ven de Slovenie o Croazie par spindi i bêçs), cumò tra mancul di un mês e vierzarà ancje l'Ikea di Clanfurt, alore di gnûf clients slovens a Clanfurt.


Večjezični trgovec

Ko govorijo o delu in življenju nekega pisatelja, pravijo „njegov slog je oseben, edinstven, pripovedovalen, neponovljiv itd.
Po naravi ima vsak svoj značaj, to velja seveda tudi za pisce. Meni je, po pravici povedano, le redkokdaj kaka knjiga všeč, ponavadi sem prej ali slej razočaran, ali se vleče, ni pravega zaključka ipd. Dobri se mi zdijo npr. poljski klasik iz socrealnega časa Tadeusz Konwicki, Alberto Moravia, pa tudi nekateri klasiki kot E.T.A. Hoffmann ali Puškin (psihološki, metafizični..). Trenutno se dajem ravno z nekim delom G.G. Márqueza, ni ravno to, kar sem pričakoval, ali vseeno bi navedel zanimiv stavek iz tega dela:
„Jezike moraš obvladati, kadar kaj prodajaš«.. »Kadar pa človek kupuje, ga vsi razumejo«
Torej stari, dobri gospodarski interes, dobro poznamo to, deloma iz lastnih izkušenj, kako je izgledalo nakupovanje kakih 25 let nazaj v Trstu, Trbižu ali na Koroškem, kjer so na vsaki bencinski črpalki zunaj stale palete Minas kave, čeprav smo kupili raje Alvorado, seveda povsod so stregli v slovenščini, naj si bo to v Italiji ali na Koroškem, če je bilo treba so bili v stanju v trenutku prebasati na hrvaško, če pa je bila nuja so tudi nujni madžarski ali poljski inventar obvladali.
Danes teh kupcev ni več, dosti jih je še v Gradcu (Graz) v tamkajšnji Ikeji, kjer se mi zdi, da je vsak drugi ali Slovenec ali Hrvat (prodajalci vidim so tu manj prilagodljivi, sporazumevajo se v angleščini). Bomo videli kako bo zdaj, ko bodo novembra meseca odprli Ikejo v Celovcu – slovenskih kupcev bo dost, to je že zdaj jasno.

sreda, 01. oktober 2008

Grancj e piçui / Veliki in majhni

Un dai problems di base cuant che si fevele des relazions minorance maiorance e je che la maiorance no fevele la lenghe de minorance.
Chest al è vêr in Friûl in Austrie, ma ancje in Slovenie. Une specie di universalisim, parce pierdi energjie cuntune robe mancul impuartante intun mont cence timp?
In Slovenie la situazion e je miore ce che al rivuarde la lenghe taliane, i slovens di Cjaudistrie o Gurize a fevelin ancje il talian, in Prekmurje invezit, une provincie storiche ongjarese, i slovens no fevelin l’ongjarês.
La diference e je di gnûf o come al solit il status de lenghe taliane viers il status plui bas de lenghe ongjarese, purtrop vuê dispès il status al è chel che al decît cuale lenghe doprâ. Secui indaûr a jerin i protagonsiscj il grêc e il latin, daspò a vignivin il francês e l'inglês.
Un esempli de vite di ogni dì, se tu fevelis cul to frut par turc intun supermarcjât austriac la int ti cjale di brut, se invezit tu dopris il francês ti cjalin cun interès, anzit une volte o ai viodût chest:
un frut al fevelave cu sô mari par francês, a bande di chest il frut al fevelave ancje par todesc alore al jere bilenghâl: la reazion de int ator e jere: ce biel, ce brâf, viôt ce biel che al fevele par francês! ..une laudatio cence fin.
Tal istès negozi dome a uns metris lontan dal frut nomenât prin si cjatave une mame turche e un frut che al fevele par turc, la reazion de int e jere dal dut une altre. A disin parcè no fevelin par todesc, o sin in Austrie e chi si fevele par todesc. etc etc.
Dut câs, in gracie de gnove situazion gjeopolitiche si pues dî che mai come cumò al è stât tant interès pe lenghe slovene ancje in Friûl, ma ancje in Carinzie.
Magari cussì no si cjate pôc, se si vûl imparâ il sloven, a coventaressin plui cors e libris eletronics se no altri almancul in lenghe inglese, forsit ancje cun videos e mp3.

O ai sintût di un gnûf progjet
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp

une specie di "e-imparâ"o ancje chi alc par inglês de mê viere universitât di Lubiane

http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/

par todesc : però al è ben fat

http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ salacor imparâ in Slovenie http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=enghttp://www.centerslo.net/o in Cjaudistrie:http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm



Veliki in majhni

Osnovnega pomena je pri ohranjevanju manjših jezikov, vprašanje, ali se je večina pripravljena učiti majhnega, manjšinskega jezika. Če gre za majhni jezik, ki ne prinaša kakih konkretnih prednosti, potem ponavadi večina ni naklonjena.

Kot primer si poglejmo razliko med Koprom in Lendavo recimo. Na obali kot na sploh na Primorskem dosti Slovencev zna tudi italijansko, tudi mlajši, medtem ko znanje madžarščine pri Slovencih v Prekmurju ni do te mere razširjeno.
Tu je očitno razlika v statusu, status jezikov se spreminja, francoščina in angleščina imata nedvomno visoki, če ne najvišji status.
Spomnim se zanimivega primera iz vsakdanjega življenja, ki se seveda nanaša na avstrijsko okolje, lahko bi se pa odvil z drugimi jeziki in udeleženci, kjerkoli na svetu.
Če z otrokom govoriš v nekem podeželjskem supermarketu po turško, te gledajo po strani, če pa bo ista oseba, seveda nekoliko kasneje, pred drugim občinstvom uporabljala recimo francoščino, se bodo z zanimanjem in radovednostjo obrnili proti tebi.
Prav to sem lahko opazoval, ko sem med službo skočil v trgovino na sendvič. Stal sem v dolgi vrsti pred blagajno v neki avstrijski samopostrežni.
Tik za mano je stala neka damsko oblečena mamica s predšolskim otrokom. Mamica sprašuje otroka nekaj v francoščini, otrok ji odgovarja delno v francoščini, delno v nemščini. Jaz sem si mislil, no ali je mamica francozinja ali pa domačinka, ki bi rada, da se otrok nauči še francoščine. Pred mano je stal nek starejši par. Oba sta se ozrla nazaj in pohvalila mamico in otroka, češ poglej, kako lepo, da se otrok uči francoščine, res lepo, da ga mamica uči itd. itd. v glavnem padalo je hvalospevov. V tej isti trgovini samo nekaj metrov stran, na drugi strani, nekaj minut prej, ko sem prebiral zelenjavo in banane, je stala neka druga mamica s svojim ravnotako predšolskim detetom z edino razliko, da je tu pogovor potekal v turščini. Tu ni bilo pohvale, pač pa tihe opazke, zakaj ne govorijo s svojimi otroci po nemško, kajti to bi bilo pametneje tu v Avstriji itd. itd.
No v glavnem se je status slovenščine dvignil, samo žal ni ravno pravega obilja, kar se tiče ponudbe učbenikov:

Tu je nekaj povezav:
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/(po nemško)
http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ (o učenju v Sloveniji) http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=eng

http://www.centerslo.net/

http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm