ponedeljek, 31. marec 2008

Gramatiche furlane 2006 / Furlanska slovnica 2006

Agns indaûr – plui di dîs - jo adun cul gno infadiabil colaboradôr Prof. Dr. Superego o vin metût adun une gramaticute furlane scrite par sloven, agns dopo dal 2004-2006 simpri noaltris doi jo e il Dotôr nomenât o vin fat une seconde edizion, riviodude e ampliade seont la grafie normalizade.
La Rêt nus permet di dâ fûr a gratis cheste vore:
Us prei voaltris sienziâts e no sienziât, furlans, talians, slovens, di fâ coments, specialmentri ce che rivuarde i esemplis furlans.

si pues scjariâ achì (PDF 1 MB)

O ACHÌ

Furlanska slovnica 2006

Pred leti – več kot deset let je že – sem sestavil še v študentskih letih krajšo furlansko slovnico, desetletje kasneje v času 2004-2006 sem spisal razširjeno verzijo, ki je prilagojena uradnem pravopisu. Prosil bi za opazke.

torej poglejte tukaj (PDF 1 MB)

četrtek, 27. marec 2008

Velika Noč »La grande gnot«


Te foto: Il tocari, la lenghe plui mitiche de famee indoeuropee, lenghe muarte de provincie cinese di Xinjiang, il Turkestan cinês, scuvierte al inizi dal secul passât. //
Na sliki: toharščina, najskrivnostnejši indoevropski jezik, mrtev jezik iz kitajskega Turkestana, odkrit na začetku 20. stoletja


Velika Noč »La grande gnot«

Tal sloven tant che inte grant part des lenghis slavis al puest dal non “Pasche" dal grêc. πάσχα dal ebrei „Pasah, Pesah“ “= transitus“,
si dopre la frase voltât par furlan »La grande gnot«:
sloven: Velika Noč
velik, -a, -o (adj) – grant
noč, -i (fem.) – gnot
par polac Wielkanoc dulà „noc“ al significhe „gnot“
par ucrain Великдень »velikden'«
di »velik« »grant« tant che tal sloven + den‘ „dì” tant che tal sloven “dan” (p.e. dober dan!)

Intun grant numar di câs tes lenghis slavis dal soreli a mont (cec, polac, slovac) o vin “-c” al puest dal “-č, -ć, -šč, -št” tal slâf sud-soreli jevât (sloven, serp, rus etc.):

Protoslâf *tj
slâf vieri *št
slâf vieri »noštь«, bulg. nošt, rus. noč', sloven noč
invezit par polac, cec »noc«
etimologjichementri compagn dal gr. nyx , lat. nox e furlan gnot ( not-, lat. noct-), viôt ancje lit. naktis, got. nahts (ing. night, tod. Nacht ), het. nekuz, vieri ir. nocht, alb. natë, tocari. A nokte

Tornant al teme, parcè disino »la grande gnot«?
A disin cussì daûr de tradizion greche, la tradizion greche e clame “la Sante setemane” Hê Hagia kai Megalê Hebdomas “La sante e grande setemane” in forme latine “hebdomada major”


Megalê -Velika Noč

V slovenščini in v mnogih drugih slovanskih jezikih se rabi namesto latinskega izraza »Pascha« iz gr. Πάσχα, vse iz hebr. ebrei „Pasah, Pesah“ “= prelaz“,
slovensko: Velika Noč
po polsko Wielkanoc
v Ukrajini pravijo Великдень »velikden'«
V zahodnoslovanskih jezikih (poljsko, češko, slovaško) imamo pogosto “c” namesto “-č, -ć, -šč, -št” v ostali južno-vzhodnoslovanski skupini (slovensko, srbsko, rusko itd.):

Cerkveno slovansko (Ciril Metod) »noštь«, bolg. nošt, rus. noč', sloven noč
Poljaki in Čehi imajo »noc«
(sorodno z gr. nyx , lat. nox, noctis in končno furlansko gnot (< not- < noct-),
Cf. lit. naktis, got. nahts (ang. night, nem. Nacht ), het. nekuz, stir. nocht, alb. natë, toh. A nokte

Zakaj pa pravijo »velika noč« ali »veliki dan«?
Sledijo grški tradiciji, ki imenujejo »Veliki teden ( VELIKI PETEK. VELIKA SOBOTA. VELIKA NOČ. VELIKONOČNI PONEDELJEK)« ”Hê Hagia kai Megalê Hebdomas “Sveti in Veliki teden” ali po latinsko “hebdomada major”.

torek, 25. marec 2008

La resurezion dai muarts / Vstajanje od mrtvih

Ogni dì a muerin lenghis e ogni dì a nassin gnovis. Statistichementri a muerin plui che no a nassin, e di sigûr ancjemò di mancul lis lenghis resussitadis dai muarts.
La lenghe jugoslave e je une di chês primis, il jugoslâf al murì za timp indaûr, apene nassût. Un frut cun masse malatiis. Nassût tant che idee politiche, mai cumplide, fin dopo une agonie che e durave plui di dîs agns.
Isal resussitât dai muarts? Sì, a Viene. Di gnûf tornât de Ongjarie dopo Pasche, tal gno puest di vore a Viene, o lavi jù a meti fûr lis scovacis, ma denant de puarte sierade des scovacis un vieli (il responsabil pes scovacis!) mi diseve alc e dopo par serp-cravuat ancjemò “može, može« (=ok, va ben, ok., si pues). Dopo mi domandave se o feveli ancje par jugoslâf.
»O soi sloven.« »Ben, alore tu fevelis par jugoslâf.« »Da!«



Vstajanje od mrtvih

Vsak dan umirajo jeziki in novi nastajajo. Statistično gledano jih je več, ki izginejo, manj, ki se rodijo, in nekaj, še manj, ki umrejo in se spet rodijo.
Jugoslovanščina je ena, ki spada med prve, umrla je že pred časom, komaj potem ko so ji pomagali priti na svet. Otrok s preveč otroškimi bolezni. Rojen kot politični projekt, neuresničeni, končani po smrtnem boju, ki je trajal več kot deset let.
Je vstala od mrtvih? Je, na Dunaju!
Dobro nazaj iz Madžarske po Veliki Noči, sem se spet podal na delo na Dunaj. Tam sem moral najprej smeti odnesti, grem torej v klet, tam stoji pred zaklenjenimi vrati nek tip, ki me nekaj ogovarja (očitno odgovorni za smeti!), potem slišim samo nekaj po srbohrvaško “može, može”. Nato me vpraša, če govorim jugoslovansko. Da, sem pa Slovenec, torej.. “ »Fino, govoriš jugoslovansko«.

torek, 18. marec 2008

Četrta učna ura / Cuarte lezion

Kaj vidiš? / Ce viodistu?

»Kaj vidiš?«

»Kaj vidiš?«
»Vidim veliko črno hišo.«
»Kdo stanuje v tej hiši?«
»V hiši stanuje moja teta Anica in njen pes Črt.«
»Poznam teto Anico. Videl sem jo včeraj v trgovini.«
»Kaj pa njenega psa, ga poznaš?«
»Ne, njenega psa Črta ne poznam.«
»Jaz ga poznam, je zelo velik in jé samo meso.«
»Torej ni vegetarianec.»
»Ne, ni vegetarianec in to tudi nikoli ne bo!«


Kaj vídiš?
Ce viodistu?

Vídim velíko črno híšo.
O viôt une grande cjase nere.

Kdo stanúje v tèj híši?
Cui isal a stâ in cheste cjase.

V híši stanúje mòja tèta Ánica in njén pes Črt.
In cheste cjase e je a stâ la mê agne Anute e il so cjan Črt.

Poznám tèto Ánico. Vídel sem jo včéraj v trgovíni.
Le cognòs la agne Anute. Le ai viodude îr in buteghe.

Kaj pa njénega psa, ga poznáš?
E il so cjan, lu cognossistu tu?

Ne, njénega psa Črta ne poznám.
No, il so cjan Črt no lu cognòs.

Jaz ga poznám, je zeló vèlik in jé samó mesó.
Jo lu cognòs, al è une vore grant e al mangje dome cjar.

Tórej ni vegetariánec.
Alore nol è vegjetarian.

Ne, ni vegetariánec in to tudi nikóli ne bo!
No, nol è vegjetarian e no lu sarà mai!



Besede

Kaj = ce
vidiš = viodis // di VIDETI (classe II) »viodi« :
vidim = (jo) o viôt // 1. SG di VIDETI
veliko = adiet. acus. fem. di VELIK »grant«
črno = adiet. acus. fem. di ČRN »neri«
hišo = acus. fem. di HIŠA »cjase« //
une peraule di divignince todescje, ce che al vûl dî che i nestris antenâts a vevin dôs speciis di cjase: “la cjase” todescje = HIŠA e la cjase tradizionâl di len KOČA che si dopre ancjemò vuê tal sens di cjase di len” e si dopre in Cravuazie e Serbie par ogni forme di cjase.

Kdó [gdo]= Cui?
stanúje // 3.sg di STANOVATI = jessi a stâ
v tej hiši = in cheste cjase
v = in
tèj // locatîf di TO »chest«
híši // locatîf di HIŠA »cjase«
mòja = mê // fem. di MOJ
teta, - e (fem.) =agne
in = e
njén // = il sô 3. sg fem. di MOJ
pes , psa (m) = cjan
Črt = non sloven
poznám // di POZNATI »cognossi«
tèto // acus. sg di TETA
Ánico // acus.sg di ANICA »Anute«
njénega //= »il so« acus. 3. sg fem. di MOJ
psa // gjen. sg di PES
Črta // gjen. sg di ČRT
vídel sem // »o ai viodût« 1.sg.passât compost
jo // »le« acus. fem. sg di ONA
včéraj – îr
trgovíni // loc. di TRGOVINA »negozi«
ga // »lu« acus. masc. sg. di ON
jé // 3.sg. di JESTI »mangjâ«
samo (av.) – dome
meso // acus. sg di MESO »cjar«
torej – alore, duncje
ni //«nol è« 3. sg. di NE BITI »no jessi«
vegetarianec, -nca (masc.) - vegjetarian.
nikoli (av.) - mai




SLOVNICA


tožilnik /l´acusatîf
Par esprimi alc a coventin dôs robis:
1- »subiet« cui? e
2- il verp »la azion, ce sucedial?«
e subit dopo il obiet »cui o ce? al è l´obiet(îf) de azion«

Tant che lu vevi za spiegât intes frasis negativis al puest dal acusatîf al ven doprât simpri il gjenitîf:

(Jo) o viôt l'arbul > no viôt l'arbul
Vidim drevo (nom.) > ne vidim drevesa (gjen.)


L´acusatîf sloven al rispuint plui o mancul a chês stessis domandis tant che l´acusatîf latin

Tip 1
CE? CUI?
VIDEO > video fratrem meum

Par sloven:
KAJ? KOGA?
VIDIM > vidim mojega brata
mojega brata = acus. di MOJ BRAT = frater meus = gno fradi


Tip 2
KAM ? - DULÀ ?
Eo Romam. = Grem v Rim. = O voi a Rome.
Grem v Ljubljano (acus. di Ljubljana)
Grem v Italijo (acus. di ITALIJA)
Grem v Francijo (acus. di FRANCIJA).


La concuardance dal ADIETÎF e NON
Tant che tal furlan l´adietîf e il pronon a concuardin tal gjenar, numar e câs con il non di riferiment:

bielis frutis

Nom. Pl: lepe deklice = bielis frutis

FRUTIS (+fem,pl) non di riferiment
>
concuardance (fem + pl)
> BIELIS adietîf (atribût)


DEKLIC (gjenitîf, fem., pl) > concuardance (gjenitîf, fem., pl) > LEPIH (gjen. fem pl di LEP – biel)
Gjen. pl: lepih deklic = di bielis frutis


Acus. sg: (vidim) lepega človeka = (o viôt) un biel omp





1) Acusatîf dai masculins (nons e adietîfs)

Tant che in dutis lis lenghis slavis ancje tal sloven, i masculins si dividin in
animâts (personis, nemâi evi.) e inanimâts (robis).

I . animâts
Personis, dut ce che al è vîf o ce che si vûl che al sedi vîf, pai fruts p.e. dut al è vîf e cussì lôr a doprin chest tip par ducj i nons:
bonsaj »bonsai« al pues jessi animât o inanimât in fin dut al dipint dal puint di viste de definizion dal prototip »jessi animât – vîf« che intal câs ideâl al vûl dî »jessi om«:

p.e.
prijatelj »amî«
konj »cjaval«


l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal gjenitîf:

Lis desinencis:

NONS
la desinence e je: - A

nominatîf JANEZ > acusatîf / gjenitîf JANEZA

prijatelj > prijatelja
Furlan > Furlana
Acus: vidim Furlana “o viôt il furlan”
Gjen: knjiga Furlana. “il libri dal furlan”

ADIETÎFS
la desinence: - EGA
nominative LEP “biel” > acusatîf / gjenitîf LEPEGA
dober “bon” > dobrega;
hiter “svelt” > hitrega;
velik “grant” > velikega;
redek “râr” > redkega;
furlanski “furlan” > furlanskega

Acus: vidim lepega Furlana “o viôt il biel furlan”
Gjen: knjiga lepega Furlana. “il libri dal biel furlan”

Acus: vidim velikega Furlana “o viôt il grant furlan”
Gjen: knjiga velikega Furlana. “il libri dal grant furlan”

Acus: vidim furlanskega Furlana “o viôt il furlan furlan(istic)”
Gjen: knjiga furlanskega Furlana. “il libri dal furlan furlan(istic)”


La declinazion dal non FURLAN “furlan”

SG DUÂL PL
Nom. Furlan Furlana Furlani
Gjen. Furlana Furlanov Furlanov
Dat. Furlanu Furlanoma Furlanom
Acus. Furlana Furlana Furlane
Loc. Furlanu Furlanih Furlanih
Istr. Furlanom Furlanoma Furlani

adietîf cul non animât
SG DUÂL PL
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velikega velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi



II. inanimâts (robis, astrats)
p.e. korak »il pas«, vrt »zardin«,
l'acusatîf dal non e dal adietîf e compagn dal nominatîf:

Nominatîf KORAK > Acusatîf KORAK :
vidim korak “o viôt il pas”
vidim pas “o viôt il zardin”

O cul adietîf VELIK "grant"
Nom. velik korak > Acus. vidim velik korak “o viôt un grant pas”




la declinazion VLAK »tren«

Sg Duâl Plurâl
Nom. vlak vlaka vlaki
Gjen. vlaka vlakov vlakov
Dat. vlaku vlakoma vlakom
Acus. vlak vlaka vlake
Lok. vlaku vlakih vlakih
Istr. vlakom vlakoma vlaki


adietîf cul non inanimât:
Sg Duâl Plurâl
Nom. velik velika veliki
Gjen. velikega velikih velikih
Dat. velikemu velikima velikim
Acus. velik velika velike
Lok. velikem velikih velikih
Istr. velikim velikima velikimi

...na delo veselo!!

četrtek, 13. marec 2008

Australie, Indie e vacancis in Suizare / Avstralija, Indija in počitnice v Švici



Vuê viazâ cul tren al vûl dî prin di dut scugnî sintî lis cjacaris privadis da la int, da la int cul telefonin in man, jo scuasit ogni dì in tren però no rivi a lei nuie - parcè? - celulârs in azion dapardut, cussì mi met a scoltâ ce che e dîs la int, une femine di 30 agns cul vistît dut ros e ocjâi pençs e spiege cuntune lagne cence fin che al veve pierdût il lavôr, chê altre daûr di me e fevele (tal istès timp) de sô “grande” esperience di un an di lavôr in Australie “O volevi prin lâ in Indie, ma masse malatiis, cussì o ai decît di lâ in Australie. »O jeri a stâ propit dongje dal mâr, o vevi un lavôr che mi à plasût intune prassi dentâl tant che assistente, ma o jeri dibessôl cence amîs, cussì o soi tornât in Austrie e cumò o cîr lavôr..«...une altre ancje chê une femine sui cincuante e conte in mût plui precîs e detaiât pussibil ce che al sucedeve intes vacancis in Suizare..
Cirie lavôr ancje jê?


Avstralija, Indija in počitnice v Švici


Voziti se z vlakom pomeni danes morati poslušati zasebno mobitelsko klepetanje, ne moreš v miru kaj prebrati, kajti mobački so pred, za in neposredno zraven tebe v akciji, tako ti ne preostane drugega kot se predati užitkom in poslušati razno kramo. Neka ženska okoli 30 vsa v rdečem in z debelimi črnimi očali razlaga nekomu ali toži, da so jo iz službe vrgli, druga, tista za mano govori v istem času takorekoč sinhrono o njeni »veliki« življenjski izkušnji, da je šla eno leto delati v Avstralijo.
»Stanovala sem čisto blizu morja, imel sem super službo kot pomočnica v zasebni zobni ordinaciji, a počutila sem se osamljena brez prijateljev, tako sem se spet vrnila v Avstrijo in zdaj sem speti tukaj in iščem zaposlitev.
..neka druga tam nekje 50 letnica bi rekel je predavala ne da bi spustila kako podrobnost o njenih počitnicah v Švici....
Ali tudi ona išče delo?

ponedeljek, 10. marec 2008

Udin e conte vs. Udin al conte / Gospa ali gospod Videm




O ai let cun interès l´ultin numar de Patrie – no pal ultin o soi deventât un dai colaboradôrs di chest zornâl impuartant - e la interviste a Zuan Nazzi “Nazzi cuintri dut e ducj?”
Dopo agns e agns di lavôr no si è rassegnât a pleâ la schene sot dal re di Babel (par doprâ une frase bibliche), al critiche il mût di spindi bêçs di bande des organizazions uficiâls cul sostegn di chel e di chest.
Mi displâs il fat – simpri de posizion neutrâl di sloven cjalant dut di difûr – che di une bande »a son in pôcs i furlans« e di altre bande »no cjatin la strade juste par meti adun i fuarcis« p.e. scrivi un dizionari di riferiment (viôt p.e. la Biblie stampade cu lis pipis..)
No pal ultin il dizionari (furlan – sloven plui o mancul 40 mil lemis) lu scrîf ancje jo za plui di dîs agns, tacant cu la grafie de SFF daspò cun chê di Lamuele e cumò cu la uficiâl (o Lamuele 2), ma dibant, ancje jo o lavori di bessôl cence un sostegn conret, ma o ai decît di tignî dûr a doprâ la grafie uficiâl – rispiet pe energjie di Nazzi, però la normalizazion de lenghe e la grafie e je une robe fondamentâl, nol si trate di pleâ la schene sì e no, la grafie e je stade acetade cuntun consens politic, une leç o »la constituzion de lenghe« –
O cjati (la mê opinion personâl) che la soluzion uficiâl biele e sedi in ogni câs miôr des pipis che no àn nuie a ce fâ cul mont latin, nancje il rumen di spirt mieç slâf nol dopre lis pipis.
Alc altri:
“Udin e conte” o “Udin al conte”?
Nazzi (simpri la interviste): “No si pues mandâ a insegnâ int che
no sa lis robis, opûr mi ven iniment un esempli:
la trasmission «Udin e conte». Cemût si fasial
a sbaliâ a partî dal titul! Udin al è masculin, no
feminin! Ju scolti chei zovins, a son ancje brâfs te
intenzion, ma ce becanots che a tirin fûr!”

Udin al pues jessi masculin tant che Triest, però »la citât di Udin« e je feminine –
E secont l'ultin »Udin e conte« al significhe :
»La citât (UDIN)“ e conte > la citât – che si clame Udin – e conte.

Ce pensaiso?

La vichipedie furlane:
Udin e je la capitâl dal Friûl; e je situade intal Friûl centrâl, intune posizion strategjiche: e je une citât di plui di 97.000 abitants……”





Gospa ali gospod Videm

Z zanimanjem sem bral zadnjo številko mesečnika Patrie (ustrezno povezavo najdete na desni strani) – nenazadnje že nekaj časa sodelujem – in predvsem intervju s slovaropiscem Zuanom Nazzijem, članek z naslovom “Nazzi cuintri dut e ducj? (Nazzi proti vsem)”
Po dolgih letih neomajnega in »neplačanega« dela res ni šel na kolena, temveč graja način, kako uradne organizacije mečejo denarje (skozi okno) s podporo tega in onega.
Meni je žal – seveda iz slovenskega gledališča – da po eni strani »je itak malo Furlanov« po drugi pa »jim nekako ne gre vkup«, da bi se zmenili in spravili na skupni tir, nekako klasika majhnih združb morda. Tako do danes še ni bil spisan merodajni slovar – tudi pri Slovencih je trajalo šele v 20. stoletju, prej so bili posamezniki kot Pleterski.
Tako se tudi jaz postavim v vrsto z mojim slovarjem (furlansko – slovenski 40 tisoč enot), ki ga že malo večnost sestavljam, ampak vseeno velja uporabljati uradno priznani pravopis oziroma črkopis, ki je vsekakor boljša rešitev kot črkopis s strešicami, saj te že same po sebi ne sodijo v nek latinski- romanski črkopis, niti na pol slovanska romunščina jih ne rabi.

petek, 07. marec 2008

Il sloven uralic / uralska slovenščina


Il sloven uralic
Par capî miôr lassaitmi lâ dilunc cul discors sul gjenitîf sloven. Il gjenitîf sloven al è salacor il plui interessant tra i câs gramaticâi slovens.
Il gjenitîf sloven al si compuarte plui o mancul compagn des altris lenghis slavis, cussì si lu pues clamâ ancje “gjenitîf slâf”.


1 ) Genitivus possessivus o gjenitîf dal possès
La funzion elementâr e je la specificazion dal possès.

Formazion:
Il possessôr si met in gjenitîf:

Avto moje sestre je lep. = L'auto de mê sûr al è biel.
Il possessôr dal auto al è »mê sûr«
avto - auto
moje - gjenitîf fem di MOJ gno, mê
sestre - gjenitîf di SESTRA - sûr



Yugo - avto moje mladosti = Yugo – l´auto de mê zoventût
mladost, -i (fem.) - zoventût


2) Il gjenitîf des frasis negativis

- tant che “obiet diret”
Cuant che denant dal verp si à une negazion si dopre il gjenitîf al puest dal acusatîf
Propit chest al è tipic pes lenghis slavis.

Frase positive > Frase negative
ACUSATÎF > GJENITÎF
Vidim morje. > Ne vidim morja.
O viôt il mâr. > Nol viôt il mâr.


Secont diviersis opinions chest gjenitîf di negazion o gjenitîf slâf al diven des lenghis uralichis. Nuie di strani, i protoslâfs e cussì ancje i nestris proto-slovens a forin i vicins dai popui uralics (p.e. i ongjârs).

- tant che subiet cul verp »no jessi« negât
Očeta ni doma. 'Il pari nol è in cjase.“
očeta gjenitîf di „oče« pari
ni = nol è
doma = in cjase, a cjase


3) tant che complement (obiet) dal verp
Učim se slovenščine. »O impari il sloven.«


4) Complement predicatîf
Al fâs part dal predicât:
Bil je lepega videza. »Al jere un biel omp«


5) Averbi
Hitrih nog = svelt = di gjambis sveltis


6) Genitivus temporis o gjenitîf di timp
Meseca marca - "intal mês di març"
Dne petega maja - "ai cinc di Mai"


6) Genitivus partitivus o il gjenitîf di une cuantitât
Il gjenitîf ven doprât daspò di une unitât di misure de cuantitât, di volum, tant che „litri, chilometri e.v.i.”

Liter mleka - "un litri di lat"
Kilo sira - "un chilo di formadi"
kilovat energije - "un chilowatt di energjie"

Daspò i numerâi plui grandis di 5.

pet kilometrov "cinc chilometris"
šest hiš "sîs cjasis"
deset let "dîs agns"

Chest al vûl dî che i nestris antenâts i protoslâfs a contavin dome fin al numar cinc che al è compagn dal numar dai dêts de man:

1 x Janez = en Janez (SG)

2 x Janez = dva Janeza (Duâl)

3 x Janez = trije Janezi (nominatîf plurâl)
4 x Janez = štirje Janezi (nominatîf plurâl)

5 x Janez = pet Janezov (gjenitîf plurâl)
8 x Janez = osem Janezov (gjenitîf plurâl)
1238 x Janez = 1238 Janezov (gjenitîf plurâl)

torek, 04. marec 2008

Aquí se queda la claaaara....


Daspò un pro e cuintri si à di ameti che Che Guevara al è un simbul soredut dai zovins, al è deventât simbul (almancul lu jere) ancje parcè che al veve pierdude la vite sul cjamp di bataie, altris lu vevin remenât propit par chest, pe idee de espuartazion de rivoluzion.
Soredut simbul pai zovins, salacor parcè che la vite dai zovins e je une bataie une rivoluzion che dopo, deventâts grancj, si stramude intune suaze penze di fier cuntun orari just cun la libertât di scugnî lavorâ e fâ bêçs.
Ancje daspò Fidel a cjantaran l'imni »Hasta siempre«


Aquí se queda la clara,
la entrañable transparencia,
de tu querida presencia
Comandante Che Guevara.

Seguiremos adelante
como junto a ti seguimos
y con Fidel te decimos:
hasta siempre Comandante.


o par furlan:


Achì e reste la clare
la fuartone trasparence,
de tô cjare presince
Comandante Che Guevara.

O larìn dilunc a lâ indevant
tant che se fossin dutun ti seguìn
e cun Fidel ti disìn:
par simpri Comandante.




Vedno naš Comandante

Tudi z vsem „za in proti” moramo priznati, da je Che Guevara simbol mladih, postal je simbol (vsaj je to bil) tudi nenazadnje ali prav zato, ker je še mlad izgubil življenje takorekoč v akciji, na fronti, drugi ga prav zaradi tega kritizirajo za izvoz revolucije.
Predvsem simbol za mladino, morda zato, ker je življenje mladih boj in revolucija, ki se kasneje spremeni v vedno ožji okvir s vojaškim sporedom s svobodo biti prisiljen delati in zaslužiti.
Tudi po Fidelu bodo peli pesem »Hasta siempre«


Aquí se queda la clara,
la entrañable transparencia,
de tu querida presencia
Comandante Che Guevara.

Seguiremos adelante
como junto a ti seguimos
y con Fidel te decimos:
hasta siempre Comandante.


Ali po slovensko:

Tukaj ostaja jasna,
ta prodorna prosojnost
te tvoje drage prisotnosti
Comandante Che Guevara.

Hodili bomo naprej po poti
kot še skupaj ti sledimo
in s Fidelom ti sporočimo:
Vedno naš Comandante.