nedelja, 22. februar 2009

pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak



la nêf e je tornade, la nêf di îr e jere ideâl par fâ un pipinot di nêf.
Il pipinot – o crôt che al vebi a ce fâ cu la idee de nêf frescje pe sô nature - la storie dontri che al ven il pipinot no je sclaride.
Tal todesc o inglês o vin il Schneemann o snowman ven a stâi l’om di nêf tant che il francês
Bonhomme de neige, ancje tal ongjarês hóember (= nêf + om). Tal sloven o vin „snežak« di sneg »hó“ + -ak „tal sufìs si scuint „om“, ma a bande di chest o vin inmò „snežni mož« = sneg + »-ni« par fâ un adietîf + mož „omp“.
Interessante la peraule polache „bałwan“ che e diven di une lenghe dal soreli jevât magari si lee ae peraule iraniane »pehlivan« che e significhe »eroi« inte lenghe turche a doprin ancje la peraule iraniane tur. pehlivan »lotadôr« - il pipinot di nêf un eroi, lotadôr.

pupazzo (fr. poupette) dal lat. PUPUS »frut«, la peraule taliane di PUP + AZZO (furl. –AT). Mi pâr almancul possibil che ancje la peraule furlane „pipin“, „pipinot“ si pues spiegâ cu la peraule latine salacor cuntune influence onomatopeiche viôt p.e. pipí, ancje todesc pipí "pipì" o „pipel, piepel“ par „piçul frut“, no pal ultin il sun „i“ si dopre simpri par alc che al è piçul-dongje-familiâr alore ideâl par doprâlu pe peraule frut alore pipin une variant modificade dal latin PUPUS. De peraule latine al diven ancje todesc „Puppe“ o francês poupèe ducj i doi „pipin“.

pup..pup..pip..pip... une biele base par peraulis onomatopeichis ancje tal sloven o cjatìn alc, cuant che si fevele cuntun frut si dopre: pupati „bevi“, papati „mangjâ“.



pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

sneg se je vrnil, včerajšnji je bil pravi za snežaka, skod je ta navada, ne vem, mislim pa, da ni razčiščeno, razen tega, da je povezana z na novo zapadlim snegom.
Po nemško je ”Schneemann”, angl. „snowman”, torej podobno kot francosko Bonhomme de neige, ali madžarsko hóember (= sneg + človek) torej „snežni mož“. Tudi „snežak« pomeni v bistvu isto sneg + -ak v priponi se skriva „mož“.
Zanimiv poljski snežak „bałwan“, ki je prevzet iz neke vzhodnejše predloge, verjetna je povezava z iranskim »pehlivan« s pomenom »junak«, kar so prevzeli tudi turki, ki jo rabijo za pomen »rokoborec«.

pupazzo (fr. poupette) italijanski snežak je iz latinske PUPUS »otrok«, sestavljeno iz PUP + AZZO (furl. –AT). Za furlanskega „pipin“, „pipinot“ bi lahko vzel isto latinsko besedo mogoče z vplivom posnemovalnega –i-ja, glej. furl. pipì otroško za »lulanje«, kot nemško „pipí“ ali „pipel, piepel“ za „majhni otrok“, saj se glas „i“ rabi kot prototip za MAJHEN-BLIZU. Iz omenjene latinske je tudi nemška „Puppe“ ali francosko poupèe za „punčka (igrača)“
pup pup pip pip ...lepa osnova za posnemovalne besede, recimo pupati ali papati.

sreda, 04. februar 2009

Μπίρα

Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra

Ce isal? Un scherç dal 04. di Fevrâr?

No, o vin cjacarât de peraule semitiche BJT che si pronuncie bajit, bet, bejt evi. (viôt il post prime), e cheste peraule si cjate ancje in scuasit dutis lis lenghis dal mont, dapardut dulà che a doprin la peraule greche ALFABET, i slovens a doprin la variant moderne ABECEDA ancje se l'alfabet sloven al tache a-b-c-č-d .
Alore o vin a ce fâ cul alfabet grêc, bielis lis letaris grechis nomo?

Η (i) = la , l’articul feminin tal grêc classic si pronuncie tant che [he:], la vocâl e diven dal A lunc, chel istès â lunc si cjate te posizion finâl latine o taliane : ros-a, o tal cjargnel: cjas-a inaltrò in Friûl o vin la –e alore tant che te storie de lenghe greche .

λέξη , f (léksi) = peraule , viôt lis peraulis de stesse lidrîs: lessic, lessicolic

μπίρα (bíra) = interessant al è che si doprin doi segns μπ pal sun [b]. Tal grêc classic a vevin la letare “beta” Β β ϐ (viôt alfa-bet-), tal grêc modern si pronuncie la beta tant che [v] e cussì a àn costruît une gnove letare μπ pal sun [b].
Storichementri il non grêc “beta” al diven a diret dal semitic, dal fenici beth = cjase o l'ebreic, arab BJT viôt il gno post prime

προέρχεται (proérchetai) = al diven

πιθανότατα (pithanótata) = vadì, probabilmentri

από (apó) = di

une peraulute une vore cognossude, p.e. apuestul dal grêc apostolos, dal verp apostellein : apo-, apo- 'di, vie' + stellein 'mandâ, inviâ´

την (tin) = articul tal acusatîf, la –n pal acusatîf e diven dal –m, viôt tal latin l'acusatîf -m p.e. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = taliane

λέξη = viôt di sore

Alore par furlan:
La peraule μπίρα e diven de peraule taliane birra
παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= Une bire par plasê! )


Μπίρα
Η λέξη μπίρα προέρχεται πιθανότατα από την ιταλική λέξη birra
Kaj to zdaj?

Pisal sem o semitski besedi BJT, ki se izgovarja glede na jezik bajit, bet, bejt itd. (glej nazaj), to besedico pa najdemo skrito v svetovno znani besedi ALFABET, čeprav v slovenščini rabijo prej ABECEDA, kar spet ni čisto prav, saj se naša abeceda začne z a-b-c-č-d, torej abecečeda.
Torej se lotimo grških črk:

Η (i) = ta, določni člen ženskega spola, v klasični grščini se je izgovarjal kot [he:], samoglasnik dolgi e pride iz dolgega a-ja (gre za narečno varianto), ta A pa je enak obrazilu za ženski spol –A kot v slovenščini žen-A, deklic-A itd.

λέξη , f (léksi) = beseda, to poznamo, recimo: leksi-kon itd.

μπίρα (bíra) = to je zanimiv primer, ki kaže, da Grki glas B označujejo z dvema črkama μ (m) in π (p)
Stari Grki so ta glas označevali z črko “beta” Β β ϐ (tudi v besedi alfa-bet-), ker se je pa ta glas skozi čas v grščini razvil v glas [v], zato ga najdemo tako v cirilici, so morali iznajti novi znak, to je pa: μπ [b].
Zgodovinsko ime črke “beta” pride neposredno iz semitskega jezika, feničansko »beth« = dom, hiša, ali arabsko, hebrejsko BJT

προέρχεται (proérchetai) = izhaja iz

πιθανότατα (pithanótata) = verjetno

από (apó) = iz, od
znana besedica, npr. apostol iz grške apostolos, od glagola apostellein : apo-, apo- 'od' + stellein 'poslati´

την (tin) = člen v tožilniku, –n za tožilnik pride iz –m, ki ga ima še latinščina -m npr. “videt rosa-m”

ιταλική (italikí) = italijanski

λέξη = glej zgoraj

po slovensko:
Beseda μπίρα izhaja iz italijanske besede birra .

παρακαλώ μια μπύρα! (parakaló mia bíra)
(= pivo prosim! )