petek, 29. februar 2008

Vaja - še kar smo pri 3. učni uri / Esercizi - inmò la tierce lezion (L3)

Za tečajnike / Pai corsiscj

Dut bagnât di sudôr e strac muart.., lu sai, ma cjars corsiscj tignît dûr, za il libri dai libris nus dîs

(Gjen, 3,19) Cul sudôr de tô muse tu ti vuadagnarâs la bocjade,

(1. Mojzesova knjiga 3,19) V potu svojega obraza boš jedel kruh,
(I prins libris de Biblie si cjamin ancje »libris di Moisès« = Mojzesove knjige)
pót, -a (masc.) – sudôr // moj pot – il gno sudôr, gjen.: mojega pota = dal gno sudôr
si dopre ancje: znoj, -a – sudôr : moj znoj = il gno sudôr, mojega znoja = gjen. dal gno sudôr

..e chest al vâl ancje pai brâfs corsiscj, e ancje par me, parcè che prin jo o ai di cjatâ fûr i esercizis



(NE) IMETI PRAV = VÊ RESON (TUART)

LEPO JE IMETI PRAV = AL È BIEL VÊ RESON
Prav imáš. = Tu âs reson.

IMETI PRAV = VÊ RESON
imá prav = al à reson
statístika imá védno prav = la statistiche e à simpri reson!

NE IMETI PRAV = VÊ TUART
on níma prav = lui al à tuart
povèjte, kdo imá prav in kdo níma prav =
diseit cui che al à reson e cui che al à tuart

DATI PRAV = DÂ RESON
Izídi so mu dáli prav. = I risultâts i àn dât reson. =
Dam ti prav. / Prav ti dam. = Ti doi reson


Besede / Peraulis

prav, -a, -o - just,-e

povejte // dal verp POVÉDATI – dî

kdo [gdo] (pron. relat, interog. masc.)

ti // pron. pers. datîf di JAZ

deklè, dekléta (neutr.) = frute
- Interessant che i nons DEKLÈ (=frute, zovine) e il non DÉTE (=frut) a son neutris!



SLOVNICA

Il verp POVEDATI "dî (alc)":

SG jaz povém, ti povéš, on pové

DUÂL midva povéva, vidva povésta, onadva povésta

PL mi povémo, vi povéste, oni povedò/povéjo

Dekleti nam povesta = Dôs frutis nus disin.
Dajte povej! = dai dî


Il gjenitîf dai masculins

La plui part des masculinis a finissin par consonant,

la desinence dal gjenitîf masculin e je »-a«


p.e.
korak »il pas«, gjenitîf korak-a = il pas

pot »sudôr“, gjenitîf pot-a = il sudôr

Janez, gjenitîf Janez-a

zdravník, gjenitîf zdravnik-a = il miedi

obràz, gjenitîf obraz-a = la muse

Il nestri esempli biblic:
V potu svojega obraza = tal sudôr de sô muse

sreda, 27. februar 2008

personis une vore impuartantis (PUI) / zelo pomembne osebe

Scoltant la radio, cirint te rêt alc par furlan, si scuen dî che a'nd è pôc par furlan, ma almancul alc al è alc e nuie al è nuie (un dai plui biei proverbis furlans).
Soredut grazie e compliments (!) ai protagoniscj des emissions par furlan – Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (altris no mi vegnin iniment) almancul si cjate alc te rêt.
Cumò za deventât un scoltadôr regolâr des emissions nomenadis, o ai osservât che la (gran) part dai intervistâts e fevele (dome) par talian, o feveli de statistiche, e cheste statistiche e dîs che une (grande) part des personis “impuartantis” de vite publiche in Friûl nol cjacare par furlan.. e isal pardabon cussì?


zelo pomembne osebe

Ko poslušam radio in iščem po spletu, če je kaj oddaj v furlanščini, pridem do zaključka, da ni skoraj nič, kot pravi znani furlanski pregovor: nekaj je nekaj in nič ni nič (ali: nič je nič).
V glavnem hvala in pohvala (!) obstoječim furlanskim oddajam, ki so dosegljivi na spletu - Onde furlane e Spazio cent e trê (Gjal e Copasse) (drugih se ne spomnim).
Zdaj že redni poslušalec omenjenih postaj in oddaj, sem opazil, da precejšnji del sogovornikov v intervjujih govori (samo) italijansko, statistično gledano vsaj, statistika torej kaže, da obstaja veliko število »pomembnih« oseb v Furlaniji, ki ne govori furlansko .. je res tako?

ponedeljek, 25. februar 2008

Cafè e pes / Kava in riba




Il cafè al conten 80 a 180mg di cafeine, la napoletane, moche o espresso (cemût si disial?) al conten di mancul dome 30-50mg che il filtri/filter 110-170mg o la turche 80-135mg. Al dipint dal timp di contat, l’espresso al è il plui svelt, pront in cinc seconts, il cafè crei e scuasit »cence« la sostance clâf. In Austrie a bevin une vore “redbui” o altris bevarons energjetics (che secont me a nulin di frait), cun di plui Cola e cjocolate. La “iniezion” letâl e sarès su par ju 10 grams di cafeine, al corispuint a 100 cjicaris di cafè o 30 cjicaris di cafè + 30 redbui + 3kg di cjocolate (o dubiti che al sedi vonde??). La cafeine e reste la droghe plui doprade, daspò al ven di sigûr l’alcul. Sul gno gnûf puest di vore a son dôs robis che a davuelzin un rûl clâf e fondamentâl: il cafè e il pes in conserve (tant che tal militâr) – ufrît a gratis dal datôr di vore.


Kava in riba

Kava vsebuje 80 do 180mg kofeina, espresso 30-50mg vsebuje manj kot filter kava 110-170mg ali turška 80-135mg. Vse je očitno odvisno od »stičnega časa«, espresso je hitrejši, steče v 5 sekundah, deviška kava torej skoraj »brez« svoje ključne sestavine. V Avstriji pijejo precej teh redbulov ali podobnih energetskih napitkov (ki po mojem smrdijo po ..), polega tega natepavajo kot povsod drugje še kolo in čokolade. Smrtni odmerek je gor ali dol 10 gramov ali 1 deka kofeina, to ustreza 100 skodelicam kave ali 30 skodelicam kave + 30 redbulov + 3kg čokolade (dvomim, da bo dovolj??). Kofein ostaja najbolj priljubljena in razširjena droga, še pred alkoholom. Na mojem (novem) delovnem mestu sta dve stvari ključnega pomena: kava in ribja konzerva (kot v vojski) – seveda v glavnem zato, ker firma časti.

četrtek, 21. februar 2008

Fjalor etimologjik të Gjuhës shqipe

Dizionari etimologjic de lenghe albanese /

Etimološki slovar albanskega jezika


Agns indaûr – dîs agns indaûr – o ai metût adun (o miôr il gno superego!) un dizionari etimologjic de lenghe albanese, ancje se scrit par sloven, chest materiâl al podarès jessi doprât ancje di cualchidun che nol fevele il sloven, almancul lu crôt e la etimologjie e je une des siencis plui interessantis – e pai furlaniscj : si cjatin ancje peraulis furlanis – alore

si pues scjariâ achì (PDF 1 MB)

Pred leti – več kot deset let je že – sem sestavil (ali bolje rečeno moj Nadjaz!) etimološki slovar albanskega jezika, čeprav je pisan v slovenščini, ga lahko bere tudi kdo, ki ne govori slovensko.
Etimologija ali izvor in zgodovina posameznih besed je eno najzanimivejših jezikoslovnih področij –

torej poglejte tukaj (PDF 1 MB)

sreda, 20. februar 2008

Tretja učna ura / La tierce lezion

V knjigárni / In librarie

Imáte slovárje? Vêso dizionaris?
Imámo nóvi furlánsko slovénski slovár! O vin il gnûf dizionari furlan-sloven!
Kóliko stáne ta knjíga? Trop costial chest libri?
Desét évrov in pétdeset stotínov. Dîs Euros e cincuante centesims.
To je prevèč dragò záme. Al è masse cjâr par me.
Prídem drúgič. O ven une altre volte.


poslušajte tukaj / scoltait achì


Besede:

Us ripuarti simpri:
NONS __ nominatîf e gjenitîf tant che tai vocabolaris latins
p.e.
ime, imena = nomen, nominis
slovar, -ja (=nominatîf: slovar, gjenitîf: slovarja)

ADIETÎFS
masculin, feminin, neutri
nov, -a, -o (nov, nova, novo)
lep, -a, -o (lep, lepa, lepo)

VERPS
l´infinitîf e la prime singolâr
p.e.
priti (inf.), pridem (1 sg)
La base de peraule e je la 1 sg mancul desinence: PRIDE-




knjigárna, -e (femin.) – librarie // knjigarni (locatîf)

Imáte ? / ali imate ? – vêso // 2 PL di IMETI (+ acus.)

slovár, -ja (masc) - dizionari // slovarje acus. pl

nov, -a, -o (adiet.) – gnûf, gnove // novi (acus.)

kóliko ? (pron) – cetant, trop ?

kóliko stáne ? - Trop costial ?

ta, ta, to (pron demonst.) // chest, cheste

knjíga, -e (fem) – libri

desét (numerâl) – dîs

évro, -a (masc) - Euro

in (co) – e

pétdeset (numerâl) – cincuante

stotín, -a (masc) – centesim // stotinov (gen pl)

drag, -a, -o – cjâr

záme ['zame] < za mene – par me

mène ['mεne] (pron pers) (acus e gjen di “jaz”) - me

príti (inf), pridem (1sg) – vignî // pride-m, -š, -0

drúgič – une altre volte

poslušajte tukaj / scoltait achì




Kako se reče po furlansko?
V skoraj vseh jezikih uporabljajo ime „Kosovo”, srbsko različico. Madžari uporabljajo npr. Koszovó, po slovensko Kosovo.
V furlanščini je statistično gledano - sodeč po guglu - furlansko „Kosovo” najpogostejša oblika, toda dostikrat beremo tudi „Cossovo” in „Kossovo”.
Turščina z ozirom na albansko obliko „Kosovë”, imenuje deželo „Kosova”, bili so tudi med prvimi, ki so priznali neodvisnost.
Predlagal bi za furlanščino „Cossove” ali „Kosove”, s členom torej „la Cossove” ali „la Kosove”.
Čeprav zdi se mi, da imajo na Kosovu druge probleme.



Cemût si disial par furlan?
In scuasit dutis lis lenghis a doprin il non „Kosovo” la variant serbe. I ongjarês a doprin p.e. Koszovó, par sloven Kosovo.
Par furlan statistichementri doprant il google la variant plui doprade e je Kosovo, però vonde dispès si pues lei ancje Cossovo e Kossovo.
La lenghe turche rispiet ae forme albanese „Kosovë” e clame il paîs „Kosova”, a jerin ancje un dai prins a ricognossi indipendence.
O proponarès par furlan Cossove o Kosove, cul articul la Cossove o la Kosove, rispiet al gjenâr feminin de peraule.
Però mi pâr in Cossove a àn altris problemis.



besede / peraulis

Kako se reče? Cemût si disial?
Kako se reče po slovensko / po nemško / po italijansko / po srbsko
= par sloven / todesc / talian / serp

v [u] (prep. + locatîf-lûc, acusatîf direzion) – in/a

vseh [u'sex] locatîf plurâl di VES „dut”

imé (neutr), gjen. imena – non

razlíčica - variant

Madžàr – ongjarês (omp), Madžárka – ongjarese (femine)

Madžárska (fem.) – Ongjarie

npr. – p.e.

furlánščina – la lenghe furlane, il furlan
v furlanščini = locatîf „inte lenghe furlane”

statistično - statistichementri

dostikrat = vonde dispès

beremo = o leìn (di sore però tal test impersonâl si pues lei, si lei
dal verp BRATI "lei":
SG bere-m, bere-š, bere
DU bere-va, bere-ta, bere-ta
PL bere-mo, bere-te, bere-jo

turščina = la lenghe turche

Turčija, -e (fem) – Turchie

albanski, -a, -o (adietîf m/f/n) - albanês

Albanija, -e - Albanie

dežela (fem.) – paîs

bil, bila, bilo – part. Pass. di BITI „jessi” // bil sem = o soi stât

imenovati, imenujem – clamâ

ki (pron relatîf) - che

med (prep. + instrumentâl) – tra // med prvimi = tra i prins

priznati (classe I.: prizna-m, -š, -0...) – ricognossi

neodvisnost (fem.) - independence

predlagal – part pass di PREDLAGATI „proponi”
predlagal bi – o proponarès

za (prep + acusatîf) – par
furlanščino (acusatîf di furlanščina)

s (prep + instrumentâl) – cun

torej – duncje

zdi se mi – mi pâr

imajo // 3pl di IMETI „vê”

druge // fem. Pl di drug, -a, o – „altri”

problem (masc) - probleme


poslušajte tukaj / scoltait achì



Slovnica / Gramatiche


BESEDOTVORJE / LA FORMAZION DES PERAULIS
l’elementut –ŠČINA al significhe „LENGHE”
p.e.
Base de peraule FURLAN + –ŠČINA > FURLANŠČINA „LA LENGHE FURLANE”
SLOVEN + ŠČINA > SLOVENŠČINA
LATIN + ŠČINA > LATINŠČINA »il latin«
NEM + ŠČINA > NEMŠČINA »il todesc«


Base: SLOVEN-

Esempli di formazions:

SLOVEN-EC = sloven (persone)
SLOVEN-KA = slovene (persone)
SLOVEN-SKI, -SKA, -SKO = sloven, -e adietîf
SLOVEN-ŠČINA = la lenghe slovene
SLOVEN-ITI = verp »fâ sloven“
SLOVEN-IJA = Slovenie
SLOVEN-STVO = slovenitât
SLOVEN-SKOST = slovenitât

e v.i.


PREDLOG / PREPOSIZION

Predlogi kraja / Preposizions di pueste

Lis preposizions di pueste NA, OB, V (par furlan in/a) si doprin cul locatîf e cul acusatîf.
Tant che inte lenghe latine si dopre il locatîf (il latin al dopre il ablatîf) pal lûc concret "a Udin, a Lubiane, a Triest"
e l´acusatîf invezit pe direzion: "o voi a/viers Udin (direzion)"

v + locatîf:
v Ljubljani = a Lubiane, v Sloveniji – in Slovenie


v + acusatîf:
(grem) v Ljubljano = (o voi) a Lubiane
(grem) v Furlanijo = (o voi) in Friûl





VERP
reči – dî //
RE-ČI cun infinitîf par -ČI
une peraule impuartante e doprade, e fâs part de classe IV.

Formazion:
Base REČE + desinencis
SG –M, -Š, -0
DUÂL -VA, -TA, -TA
PL -MO, -TE, -JO

SG
jaz rečem – jo o dîs
ti rečeš - tu tu disis
on (ona, ono) reče - lui al dîs, jê e dîs

DUÂL
midva rečeva – (dome dôs personis) nô o disìn
vidva rečeta - vô o disês
onadva rečeta - lôr a disin

PL
mi rečemo - nô o disìn
vi rečete - vô o disês
oni rečejo - lôr a disin


Cussì ancje p.e. NESTI „puartâ”:
Base NESE+ desinencis:
SG NESE-M, NESE-Š, NESE
DUÂL NESE-VA, NESE-TA, NESE-TA
PL NESE-MO, NESE-TE, NESE-JO

Alore vonde imparâ lis desinencis, nol è masse dificile, nomo?

četrtek, 14. februar 2008

DRUGA UČNA URA / LA SECONDE LEZION

A` (B)OŠ KAVO? / VÛSTU UN CAFÈ?

Janez: Dobro jutro! Bundì !
Metka: Dobro jutro! Bundì !
Janez: Kako si? Cemût stâstu?
Metka: Jaz v redu, kaj pa ti? Jo ben, e tu?
Janez: Jaz tudi. A` boš kavo? »Vûstu un cafè?
Metka: Prosim! Vulintîr!
Janez: Evo! Ve ca!
Metka: Hvala ti, zelo je dobra! Graziis, ce bon!
Janez: Izvrstna! Res je dobra! Ecelent ! Sì, pardabon !
Metka: Oh žal mi je, moram domov. Adijo Janez!
Janez: Se vidiva! Adijo Metka!

poslušajte tukaj / scoltait achì



Besede / Peraulis

Tal sloven no si scrivin acents.
jútro (neutr.) – la buinore
si (2. Sg di BITI »jessi«) – tu sês
v redu – ben, apuest
kaj ? (pronon interogatîf) – ce ?
pa (coniunzion) – e
ti (pron. pers.) - tu
túdi (averbi) – ancje
prósim – par plasê, par cortesie // dal verp “prositi” (III. tant che “učiti« viôt L1) “domandâ (alc a cdn)”
èvo [εvo] – ve ca
hvála ! – Graziis !
zeló (averbi) – une vore // zelo lep “une vore biel, bielon, bielissim”
dòbra (adietîf fem. di dóber (masc), dòbra, dòbro (neutr.)
žal mi je – mi displâs // mi (pron pers. datîf) – mi
móram – o scuen // di MORATI (I.) “scugnî”

poslušajte tukaj / scoltait achì



Slovnica / Gramatiche

Glagol / Il verp

I verps si dividin in 5 classis:
I. par -ATI : del-ati “fâ”
II. par- ETI : videti “viodi”
III. par –ITI : učiti “imparâ“
IV. –STI, -ČI : nesti “puartâ“, reči “dî“
V. (i/a/u) –TI : popiti “bevi“

I. -ati
SG
jaz mora-m - o scuen
ti mora-š - tu scuegnis
on mora - al scuen

DUÂL
midva mora-va (dôs personis) o scugnìn
vidva mora-ta (dôs personis) o scugnîs
onadva mora-ta (dôs personis) a scuegnin

PL
mi mora-mo o scugnìn
vi mora-te o scugnîs
oni mora-jo a scuegnin





Pozdravi / Salûts»Dobro jutro« si dopre dome di buinore
Lassâsi a tu par tu “maman, mandi”
Adijo! (la peraule plui doprade)
Čao!
Živjo!
Ajd' živjo!
Drži se! [d∂rš sε]
Imej se! [Mεj sε]


poslušajte tukaj / scoltait achì



Izgovor / La pronunciazion

Salacor la robe plui impuartane e je sintî o scoltâ »il sun« de lenghe – i vôi o il spirt di ogni lenghe.
O cîr di no doprâ masse i tiermins lenghistics e di spiegâ lis robis cun peraulis semplicis, parcè che il sloven tant che ogni lenghe si pues imparâlu cence la cognossince dai tiermins e mecanisims teoretics – imparâ a mût di frut e no badâ masse a lis regulis, cussì o ai imparât l'albanês tal militâr cun masse timp a disposizion e scoltant la radio Tirana su lis ondis mediis.
Magari cussì no no soi la radio Tirana, ma:

Mogoče je najpomembnejša stvar, da prisluhnimo najprej »zvoku« jezika – oči al duša vsakega jezika.
Poskusil bom uporabljati čim manj jezikoslovnih izrazov in razložiti zadeve s preprostimi besedami,
Ker se lahko slovenščine ali katerega koli jezika naučimo brez teh izrazov in poznanja mehanizmov –
učiti se kot otrok in ne se obremenjevati preveč s pravili, tako sem se npr. v vojski, ki je nudila prosti čas na pretek, učil albanščine, predvsem s poslušanjem radia Tirane na srednjih valovih.
Žal nisem radio Tirana, ampak »
»

poslušajte tukaj / scoltait achì


Besede / Peraulis
mogóče - salacor
najpomémbnejša stvar - la robe plui impuartane
zvók (masc) - il sun
okó (neutr.), (pl)očí – voli / i vôi
dúša (fem.) – il spirt
vsákega jezíka - di ogni lenghe
poskúsil bom(, da / infinitîf) (1. Sg. futûr di poskusiti »cirî di«) - O cîr (di / infinitîf)
uporábljati – doprâ

poslušajte tukaj / scoltait achì


La pronunciazion dal furlan e somee a chê dal sloven:
- acent dinamic
- vocâls lungjis e curtis
- vocâls tonichis a son plui lungjis
- neutralizazion des consonants finâls
- nuie doplis : lis consonants doplis par furlan e par sloven a deventin ugnulis

1) Naglas / l'acent:
Tant che il furlan il sloven al cognòs l'acent dinamic. / Slovenščina kot furlanščina pozna jakostni naglas.
p.e. danes ['dan∂s], denar [d∂'nar], vrtiček ['v∂rtiç∂k]
Parvie dal acent dinamic al sucêt dispès, specialmentri te lenghe fevelade:
- La vocâl toniche e je plui lungje danes [da:nes]
- La riduzion des vocâls atonichis (cence acent) - tipic pal sloven
danes > dánes > dans > dòns (dialetâl, ma doprât ancje a Lubiane)
ali boš »sarâstu, vûstu“ > á bóš > áuš (lenghe fevelade)

2) La neutralizazion des consonants finâls
Tant che tal furlan e p.e. tal turc Mahmud > Mahmut lis consonants sonoris a passin a sordis
inte posizion finâl la sonore e devente sorde, tal furlan ancje esprimût te scriture tal sloven invezit NO:
Janez ['janes]
Matjaž [mat'jaš] (non tipic sloven, e non di gno frari)
Portorož [porto'roš]

3) l > [u]
la “ l “ finâl si pronuncie tant che [u]
žal [žau] »purtrop, magari cussì no«
te lenghe fevelade
–al > [-ou] o [-u] : delal [delau / delou / delu] »fat«
-el > [-iu] o [-u] : videl [videu / vidu ] »viodût«

4) la »v«
La »v« denant di un consonant si pronuncie [u]
vlak [u'lak ] „il tren“
vtakniti [u'takniti] „meti dentri“
Evro ['euro]


5) »LJ« [ l ] e »NJ« [n]
La »lj finâl si pronuncie [ l ]:
metulj [me'tul]
Kranj [kran]

6) R silabiche si pronuncie cu la semivocâl ∂
krt [k∂rt]
vrt [v∂rt]
srd [s∂rt]

poslušajte tukaj / scoltait achì

sreda, 13. februar 2008

poslušaj / scolte

Pritisnite tukaj in prenesite si posnetek prve vaje (lekcije)

/

Fracait achi e discjamait la vôs de prime lezion


Besede / Peraulis
pritisnite (2.pl imperat. di “pritisniti”) – fracait (2.mn velel. od “fracâ)
tukaj (si dopre ancje “tu, tule, tukajle”) – achi
prenesite si (2. pl. imperat. di “prenesti si”) – discjamait (2. mn. velel.od discjamâ)
posnetek (masc) – regjistrazion, vôs
prve (gjen. di prvi »prin«) – de prime
vaja, lekcija (fem.) - lezion

Razlage / Spiegazions
Tal sloven tant che tal latin classic no si doprin articui:
posnetek prve lekcije - la vôs da la prime lezion
slovnični odnosi se izražajo s priponami / lis relazions gramaticâls si esprimin cun sufìs
rodilnik / gjenitîf: prve lekcije = da la prime lezion = latin primae lectionis

nedelja, 10. februar 2008

LEZION 1 »Živjo!« / VAJA 1 »Mandi!«

Živjo! Mandi!

Danes je nedelja. Vuê e je domenie.
Dobrodošli! Benvignûts!
Učimo se slovensko (furlansko)! Imparìn il sloven (il furlan)!
Dobro? Vadial ben?
Ne, danes ne, zdaj žal nimam časa. »No, vuê no, cumò purtrop no ai timp.«
Poglej ven! Cjale difûr!
Kako lepo vreme! Ce biel timp!
Vidimo se jutri! Si viodìn doman!

I. la pronunciazion / izgovor
c = furl. »z« tant che »zucar«
č = furl. »ç«
s = furl. »s, ss« tant che »jessi«
š = tant che talian »sc» denant di »i,e« p.e. »sci«
z = furl. »-s-» p.e. »rose«
ž = tant che francês »j« p.e. »jour«



II. salûts / pozdravi
dober dan! bundì!
dober večer! buine sere!
lahko noč! buinegnot!

tu par tu (saludâ e lassâsi)
živjo / zdravo! mandi/ maman !
si viodìn! vidimo se!


III. peraulis/ besede
danes – vuê
je – al è // 3. sg di BITI »jessi«
nedelja – domenie // < ne + delati 'no+lavorâ', parcè che no si lavore, biele etimologjie
dobrodošli! - benvignûts! // dobro – ben + došli »vignûts«
učimo se – imparâ, cjapâ sù // dal verp UČITI »insegnâ« + SE »-si« riflessîf
slovensko – sloven / par sloven
furlansko – furlan / par furlan
dobro – ben //
masc. dober, fem. dobra, neutr. dobro = masc. bon, fem. buine
ne – no
zdaj (averbi) – cumò
žal (averbi) - purtrop
nimam – no ai // < ne »no« + imam »ai« dal verp IMETI »vê«
čas (masc) – timp

poglej – cjale // imperat. di POGLEDATI »dâ un cuc, cjalâ«
ven (averbi) - difûr
kako – ce, cemût
lepo (neutrum) – biel // lep, lepa, lepo = biel, biele
vreme (neutr.) - timp
vidimo se (rifl.) – viodisi // riflessîf di VIDETI »viodi«
jutri (averbi) - doman


IV.
gramatiche / slovnica

NON / SAMOSTALNIK
------------------------------
a) Il sloven al cognòs trê gjenars (masc., fem., neutr.) tant che il latin:
p.e.
DOBER = BONUS
DOBRA = BONA
DOBRO = BONUM

b) Il sloven al à conservât ancje il duâl, lu doprin pocjis lenghis, p.e. l'arap, sanscrit;
cussì o vin trê numars: sing, duâl, plurâl.

c) la declinazion cui sufìs tant che tal latin:
o vin 6 câs: nominatîf, gjenitîf, datîf, acusatîf, locatîf, strumentâl


VERP / GLAGOL
-----------------------

BITI »jessi«
Sg
SG1 (jaz) sem - (jo) o soi
SG2 (ti) si - (tu) tu sês
SG3 (on, ona, ono) je – (lui) al è / (jê) e je

Dual
D1 (midva, medve) sva - (doi personis) o sin
D2 (vidva, vedve) sta – (doi) o sês
D3 (onadva, onedve) sta – (doi) a son

PL
PL1 (mi) smo – (noaltris, nô) o sin
PL2 (vi, Vi) ste - (voaltris, vô, Vô) o sês
PL3 (oni, one, ona) so - (lôr) a son


UČITI
inf – ITI (III.)

SG
uči-m
uči-š
uči

D
uči-va
uči-ta
uči-ta

PL
uči-mo
uči-te
uči-jo

clicadôrs / klikači

O riten che la radio e vâl plui de television, cui che al cjale la television pal solit al restarà malapaiât, une specie di narcosi o ipnosi, o cjali la television te sperance e ilusion di cjatâ alc di miôr o mancul inutil di chest che si stâ cjalant, il zapping di ogni dì, il piês di dut.
Critic ancje il zapping te rêt, pal ultin o soi colpevul ancje jo, ma vualtris clicadôrs e zapers o zapadôrs clicait pûr,
ve ca us met une lezion, la prime, ma prin la version slovene:

Sem mnenja, da je radio več vreden kot televizija. Kdor gleda televizijo je prej ali slej razočaran, neke vrste omame, gledati televizijo v upanju najti kaj pametnega ali boljšega kot na danem programu, vsakodnevni zapping ali menjavanje programov, najslabše.
Podobno je tudi spletni zapping (z miško namesto z daljincem), za zadnje sem sokriv tudi jaz, toda klikači ali zaperji klikajte le naprej,

tu imate jezikovno vajo, prvo (v prvi vrsti za učenje slovenščine, lahko pa seveda tudi obratno) :

četrtek, 7. februar 2008

fraris / bratje

Vuê dopo la partide di balon Austrie-Gjermanie ducj a cjacarin di balon, îr i austriacs a vevin pierdût par 0 a 3 il prin incuintri in cjase cuintri dal grant frari - i todescj. Cuant che si trate di relazions o cuistions (di amôr) todescjis-austriachis, i austriacs a son i prins a cjapâ fûc, al è dificil jessi il plui piçul.
Sul cjamp di balon si pues fâ la vuere sante, parcè che il risultât al ven ritignût tant che simbul pe potence atuâl. La barufe fra fradis e je la regule, a son pôcs che a van dacuardi.
“Se to fradi al à pecjât cuintri di te, va a fâi une corezion là che o seis dibessôi.” (VanzMatCjap.18)

(te traduzion slovene no si cjate scrit »cuintri di te«)



bratje

Danes po nogometnem dvoboju Avstrija-Nemčija, vsi sprašujejo drug drugega o včerajšnji tekmi, včeraj so sicer Avstrijci zgubili z 0 proti 3 proti velikim bratom in to doma kot prva tekma v pripravi na evropsko – bratstvo in nejedinstvo je geslo, predvsem, ko gre za odnose ali nemško-avstrijsko »ljubezen«, takrat so posebno zagreti Avstrijci – težko je biti »ta mau« in hvala bogu, se lahko grejo vojno na nogometnem igrišču, ker je izid izraz trenutne moči.
In pri bratih gre le redkokdaj gladko.



»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Mt 18 15 (v furlanskem prevodu piše »Če ti tvoj brat stori kaj slabega..)

sreda, 6. februar 2008

Superstrât o super-strade ? Napredni »nadsloj« na super-stradi

La storie de lenghe furlane e sommee une vore ae storie de lenghe francese,
no dome tal lessic tip mari-mère pari-père..frère/soeur (< lat. soror) ev.i.
Il furlan tal sô jessi elementâr e storic al è cence dubi plui dongje al grup celtic-romanç, secont il ragrupament celtic-romanç versus italoromanç, ma vuê tal sô jessi atuâl al è plui dongje al secont, al grup talian. Il risultât di une strade lungje di un substrât celtic, superstrât gjermanic, adstrâts (influencis des lenghis di dongje) todescj-slâfs.

Dal celtic fevelât dai Cjargns al è restât pôc, pôc si cjate ancje tal francês, dutis lis dôs sûrs neolatinis a àn un substrât celtic, e dopo al è rivât il podê gjermanic puartant cun se influencis gjemanichis soredut tal lessic.

Tal ultin câs a fevelin di un superstrât ce che al vûl dî semplicementri: il podê politic o i vincidôrs a cjaparan sù la lenghe dal popul latin o latinizât

– ce biele robe:

i vincidôrs viodût che jerin in pôcs a si metin in code lassant il podê lenghistic al popul - forsit un model pai paîs modernis in Europe e ancje pe Italie – jo lu clamarès al puest di superstrât la super-strade viers la Europe!



napredni »nadsloj«

Zgodovina furlanščine je skrajno podobna zgodovini francoščine, ne samo v besedišču kot furl. mari- fr. mère,furl. pari- fr. père,
furl. fradi – frère, furl. sûr – fr. soeur (< lat. soror) itd.
Furlanščina je po svojem zgodovinskem osnovnem značaju bližja keltsko-romanski skupini, seveda če sprejmemo razvrstitev v keltsko-romansko in italo-romansko skupino.
Danes kaže stanje premik v smeri italijanske skupine, na koncu dolge poti, skupek različnih slojev (kot pri vsakem jeziku), keltski podsloj ali substrat, torej neka keltska podlaga, ki velja tudi za določena področja Slovenije, vsaj za Koroško. Sledi germanski nadsloj ali superstrat in adstrat ali neka dodana vrednost (kot pri davku..), vplivi sosedov, torej slovanski in nemški.

Od keltskega jezika keltskega plemena pradavnih Karnov ni ostalo kaj dosti, ostalo je nekaj besed, ki se rabijo v furlanščini še danes,npr. beseda »troi« »pot«, podobno velja za francoščino, obe sestri imata keltsko podlago.
Kasneje s propadom Rima so prispela germanska plemena, ki so prevzela oblast, tako na ozemlju današnje Francije kot Furlanije.
V zadnjem primeru govorijo o nadsloju ali superstratu, kar pomeni preprosto:
politična premoč ali zmagovalci so se naučili jezik naroda, latiniziranega naroda – res čedna reč :
zmagovalci, glede na to, da jih je malo, se postavijo zadaj v vrsto in prepustijo jezikovno oblast narodu – mogoče vzorec za mnoge države v Evropi, tako bi to imenoval namesto superstrata »super strado« ali po slovensko avtocesta.

petek, 1. februar 2008

il prin Cjadût de seconde vuere mondiâl / prva žrtev druge svetovne vojne


Pôc dopo lis sîs di buinore o soi partît par lâ in Cechie, o scugnivi puartâ la machine al servizi,
al servizi che al coste mancul (in Cechie), dopo mintri che o tornavi indaûr in bici par cjapâ il tren par lâ a vore dome cinccent metris prin de frontiere cumò biel vierte mi soi fermât denant di un piçul monument al „prin Cjadût (de seconde vuere mondiâl) il cjapitani Otmar Chlup” che al veve difindût la frontiere ceche tal 1938.
Interessant al è il fat che lu vevin copât chei al di là de frontiere dal teritori austriac i cussìclamâts „Freikorps-todescj” ancje cul jutori dai austriacs i vicins dal paîs di dongje, vuê di gnûf vicins.
Strani dome che dut chest al jere sucedût ancjemò prin dal Anschluss. Un fat tragjic di une frontiere cumò biel vierte.



prva žrtev druge svetovne vojne
Nekaj po šesti sem se odpravil čez mejo na Češko, avto je moral spet na servis, nazajgrede, avto sem pustil tam, sem se lepo popeljal s kolesom in se nekaj sto metrov pred mejo vstavil pred manjšim spomenikom „Prvi padli” – ali prvi padli druge svetovne vojne – kapetan Otmar Chlup, ki je branil mejo leta 1938, še preden je prišlo do priključitve Sudetov in kaj je še bolj zanimivo, vse to se je zgodilo še pred priključitvijo Avstrije (Anschluss).
Ubilo so ga do zob oboroženi takoimenovani „Freikorps”, streljali so iz varnega, iz avstrijske strani, pri tem Čehi niso smeli streljati na avstrijsko stran. Na pomoč so poklicali enote iz Znojma pod poveljstvom omenjenega kapetana. In kapetan je postal prva žrtev druge svetovne vojne.
Tudi to zgodovina zdaj odprte meje.