DRUGA UČNA URA / LA SECONDE LEZION

A` (B)OŠ KAVO? / VÛSTU UN CAFÈ?

Janez: Dobro jutro! Bundì !
Metka: Dobro jutro! Bundì !
Janez: Kako si? Cemût stâstu?
Metka: Jaz v redu, kaj pa ti? Jo ben, e tu?
Janez: Jaz tudi. A` boš kavo? »Vûstu un cafè?
Metka: Prosim! Vulintîr!
Janez: Evo! Ve ca!
Metka: Hvala ti, zelo je dobra! Graziis, ce bon!
Janez: Izvrstna! Res je dobra! Ecelent ! Sì, pardabon !
Metka: Oh žal mi je, moram domov. Adijo Janez!
Janez: Se vidiva! Adijo Metka!

poslušajte tukaj / scoltait achì



Besede / Peraulis

Tal sloven no si scrivin acents.
jútro (neutr.) – la buinore
si (2. Sg di BITI »jessi«) – tu sês
v redu – ben, apuest
kaj ? (pronon interogatîf) – ce ?
pa (coniunzion) – e
ti (pron. pers.) - tu
túdi (averbi) – ancje
prósim – par plasê, par cortesie // dal verp “prositi” (III. tant che “učiti« viôt L1) “domandâ (alc a cdn)”
èvo [εvo] – ve ca
hvála ! – Graziis !
zeló (averbi) – une vore // zelo lep “une vore biel, bielon, bielissim”
dòbra (adietîf fem. di dóber (masc), dòbra, dòbro (neutr.)
žal mi je – mi displâs // mi (pron pers. datîf) – mi
móram – o scuen // di MORATI (I.) “scugnî”

poslušajte tukaj / scoltait achì



Slovnica / Gramatiche

Glagol / Il verp

I verps si dividin in 5 classis:
I. par -ATI : del-ati “fâ”
II. par- ETI : videti “viodi”
III. par –ITI : učiti “imparâ“
IV. –STI, -ČI : nesti “puartâ“, reči “dî“
V. (i/a/u) –TI : popiti “bevi“

I. -ati
SG
jaz mora-m - o scuen
ti mora-š - tu scuegnis
on mora - al scuen

DUÂL
midva mora-va (dôs personis) o scugnìn
vidva mora-ta (dôs personis) o scugnîs
onadva mora-ta (dôs personis) a scuegnin

PL
mi mora-mo o scugnìn
vi mora-te o scugnîs
oni mora-jo a scuegnin





Pozdravi / Salûts»Dobro jutro« si dopre dome di buinore
Lassâsi a tu par tu “maman, mandi”
Adijo! (la peraule plui doprade)
Čao!
Živjo!
Ajd' živjo!
Drži se! [d∂rš sε]
Imej se! [Mεj sε]


poslušajte tukaj / scoltait achì



Izgovor / La pronunciazion

Salacor la robe plui impuartane e je sintî o scoltâ »il sun« de lenghe – i vôi o il spirt di ogni lenghe.
O cîr di no doprâ masse i tiermins lenghistics e di spiegâ lis robis cun peraulis semplicis, parcè che il sloven tant che ogni lenghe si pues imparâlu cence la cognossince dai tiermins e mecanisims teoretics – imparâ a mût di frut e no badâ masse a lis regulis, cussì o ai imparât l'albanês tal militâr cun masse timp a disposizion e scoltant la radio Tirana su lis ondis mediis.
Magari cussì no no soi la radio Tirana, ma:

Mogoče je najpomembnejša stvar, da prisluhnimo najprej »zvoku« jezika – oči al duša vsakega jezika.
Poskusil bom uporabljati čim manj jezikoslovnih izrazov in razložiti zadeve s preprostimi besedami,
Ker se lahko slovenščine ali katerega koli jezika naučimo brez teh izrazov in poznanja mehanizmov –
učiti se kot otrok in ne se obremenjevati preveč s pravili, tako sem se npr. v vojski, ki je nudila prosti čas na pretek, učil albanščine, predvsem s poslušanjem radia Tirane na srednjih valovih.
Žal nisem radio Tirana, ampak »
»

poslušajte tukaj / scoltait achì


Besede / Peraulis
mogóče - salacor
najpomémbnejša stvar - la robe plui impuartane
zvók (masc) - il sun
okó (neutr.), (pl)očí – voli / i vôi
dúša (fem.) – il spirt
vsákega jezíka - di ogni lenghe
poskúsil bom(, da / infinitîf) (1. Sg. futûr di poskusiti »cirî di«) - O cîr (di / infinitîf)
uporábljati – doprâ

poslušajte tukaj / scoltait achì


La pronunciazion dal furlan e somee a chê dal sloven:
- acent dinamic
- vocâls lungjis e curtis
- vocâls tonichis a son plui lungjis
- neutralizazion des consonants finâls
- nuie doplis : lis consonants doplis par furlan e par sloven a deventin ugnulis

1) Naglas / l'acent:
Tant che il furlan il sloven al cognòs l'acent dinamic. / Slovenščina kot furlanščina pozna jakostni naglas.
p.e. danes ['dan∂s], denar [d∂'nar], vrtiček ['v∂rtiç∂k]
Parvie dal acent dinamic al sucêt dispès, specialmentri te lenghe fevelade:
- La vocâl toniche e je plui lungje danes [da:nes]
- La riduzion des vocâls atonichis (cence acent) - tipic pal sloven
danes > dánes > dans > dòns (dialetâl, ma doprât ancje a Lubiane)
ali boš »sarâstu, vûstu“ > á bóš > áuš (lenghe fevelade)

2) La neutralizazion des consonants finâls
Tant che tal furlan e p.e. tal turc Mahmud > Mahmut lis consonants sonoris a passin a sordis
inte posizion finâl la sonore e devente sorde, tal furlan ancje esprimût te scriture tal sloven invezit NO:
Janez ['janes]
Matjaž [mat'jaš] (non tipic sloven, e non di gno frari)
Portorož [porto'roš]

3) l > [u]
la “ l “ finâl si pronuncie tant che [u]
žal [žau] »purtrop, magari cussì no«
te lenghe fevelade
–al > [-ou] o [-u] : delal [delau / delou / delu] »fat«
-el > [-iu] o [-u] : videl [videu / vidu ] »viodût«

4) la »v«
La »v« denant di un consonant si pronuncie [u]
vlak [u'lak ] „il tren“
vtakniti [u'takniti] „meti dentri“
Evro ['euro]


5) »LJ« [ l ] e »NJ« [n]
La »lj finâl si pronuncie [ l ]:
metulj [me'tul]
Kranj [kran]

6) R silabiche si pronuncie cu la semivocâl ∂
krt [k∂rt]
vrt [v∂rt]
srd [s∂rt]

poslušajte tukaj / scoltait achì