Tretja učna ura / La tierce lezion

V knjigárni / In librarie

Imáte slovárje? Vêso dizionaris?
Imámo nóvi furlánsko slovénski slovár! O vin il gnûf dizionari furlan-sloven!
Kóliko stáne ta knjíga? Trop costial chest libri?
Desét évrov in pétdeset stotínov. Dîs Euros e cincuante centesims.
To je prevèč dragò záme. Al è masse cjâr par me.
Prídem drúgič. O ven une altre volte.


poslušajte tukaj / scoltait achì


Besede:

Us ripuarti simpri:
NONS __ nominatîf e gjenitîf tant che tai vocabolaris latins
p.e.
ime, imena = nomen, nominis
slovar, -ja (=nominatîf: slovar, gjenitîf: slovarja)

ADIETÎFS
masculin, feminin, neutri
nov, -a, -o (nov, nova, novo)
lep, -a, -o (lep, lepa, lepo)

VERPS
l´infinitîf e la prime singolâr
p.e.
priti (inf.), pridem (1 sg)
La base de peraule e je la 1 sg mancul desinence: PRIDE-




knjigárna, -e (femin.) – librarie // knjigarni (locatîf)

Imáte ? / ali imate ? – vêso // 2 PL di IMETI (+ acus.)

slovár, -ja (masc) - dizionari // slovarje acus. pl

nov, -a, -o (adiet.) – gnûf, gnove // novi (acus.)

kóliko ? (pron) – cetant, trop ?

kóliko stáne ? - Trop costial ?

ta, ta, to (pron demonst.) // chest, cheste

knjíga, -e (fem) – libri

desét (numerâl) – dîs

évro, -a (masc) - Euro

in (co) – e

pétdeset (numerâl) – cincuante

stotín, -a (masc) – centesim // stotinov (gen pl)

drag, -a, -o – cjâr

záme ['zame] < za mene – par me

mène ['mεne] (pron pers) (acus e gjen di “jaz”) - me

príti (inf), pridem (1sg) – vignî // pride-m, -š, -0

drúgič – une altre volte

poslušajte tukaj / scoltait achì




Kako se reče po furlansko?
V skoraj vseh jezikih uporabljajo ime „Kosovo”, srbsko različico. Madžari uporabljajo npr. Koszovó, po slovensko Kosovo.
V furlanščini je statistično gledano - sodeč po guglu - furlansko „Kosovo” najpogostejša oblika, toda dostikrat beremo tudi „Cossovo” in „Kossovo”.
Turščina z ozirom na albansko obliko „Kosovë”, imenuje deželo „Kosova”, bili so tudi med prvimi, ki so priznali neodvisnost.
Predlagal bi za furlanščino „Cossove” ali „Kosove”, s členom torej „la Cossove” ali „la Kosove”.
Čeprav zdi se mi, da imajo na Kosovu druge probleme.



Cemût si disial par furlan?
In scuasit dutis lis lenghis a doprin il non „Kosovo” la variant serbe. I ongjarês a doprin p.e. Koszovó, par sloven Kosovo.
Par furlan statistichementri doprant il google la variant plui doprade e je Kosovo, però vonde dispès si pues lei ancje Cossovo e Kossovo.
La lenghe turche rispiet ae forme albanese „Kosovë” e clame il paîs „Kosova”, a jerin ancje un dai prins a ricognossi indipendence.
O proponarès par furlan Cossove o Kosove, cul articul la Cossove o la Kosove, rispiet al gjenâr feminin de peraule.
Però mi pâr in Cossove a àn altris problemis.



besede / peraulis

Kako se reče? Cemût si disial?
Kako se reče po slovensko / po nemško / po italijansko / po srbsko
= par sloven / todesc / talian / serp

v [u] (prep. + locatîf-lûc, acusatîf direzion) – in/a

vseh [u'sex] locatîf plurâl di VES „dut”

imé (neutr), gjen. imena – non

razlíčica - variant

Madžàr – ongjarês (omp), Madžárka – ongjarese (femine)

Madžárska (fem.) – Ongjarie

npr. – p.e.

furlánščina – la lenghe furlane, il furlan
v furlanščini = locatîf „inte lenghe furlane”

statistično - statistichementri

dostikrat = vonde dispès

beremo = o leìn (di sore però tal test impersonâl si pues lei, si lei
dal verp BRATI "lei":
SG bere-m, bere-š, bere
DU bere-va, bere-ta, bere-ta
PL bere-mo, bere-te, bere-jo

turščina = la lenghe turche

Turčija, -e (fem) – Turchie

albanski, -a, -o (adietîf m/f/n) - albanês

Albanija, -e - Albanie

dežela (fem.) – paîs

bil, bila, bilo – part. Pass. di BITI „jessi” // bil sem = o soi stât

imenovati, imenujem – clamâ

ki (pron relatîf) - che

med (prep. + instrumentâl) – tra // med prvimi = tra i prins

priznati (classe I.: prizna-m, -š, -0...) – ricognossi

neodvisnost (fem.) - independence

predlagal – part pass di PREDLAGATI „proponi”
predlagal bi – o proponarès

za (prep + acusatîf) – par
furlanščino (acusatîf di furlanščina)

s (prep + instrumentâl) – cun

torej – duncje

zdi se mi – mi pâr

imajo // 3pl di IMETI „vê”

druge // fem. Pl di drug, -a, o – „altri”

problem (masc) - probleme


poslušajte tukaj / scoltait achì



Slovnica / Gramatiche


BESEDOTVORJE / LA FORMAZION DES PERAULIS
l’elementut –ŠČINA al significhe „LENGHE”
p.e.
Base de peraule FURLAN + –ŠČINA > FURLANŠČINA „LA LENGHE FURLANE”
SLOVEN + ŠČINA > SLOVENŠČINA
LATIN + ŠČINA > LATINŠČINA »il latin«
NEM + ŠČINA > NEMŠČINA »il todesc«


Base: SLOVEN-

Esempli di formazions:

SLOVEN-EC = sloven (persone)
SLOVEN-KA = slovene (persone)
SLOVEN-SKI, -SKA, -SKO = sloven, -e adietîf
SLOVEN-ŠČINA = la lenghe slovene
SLOVEN-ITI = verp »fâ sloven“
SLOVEN-IJA = Slovenie
SLOVEN-STVO = slovenitât
SLOVEN-SKOST = slovenitât

e v.i.


PREDLOG / PREPOSIZION

Predlogi kraja / Preposizions di pueste

Lis preposizions di pueste NA, OB, V (par furlan in/a) si doprin cul locatîf e cul acusatîf.
Tant che inte lenghe latine si dopre il locatîf (il latin al dopre il ablatîf) pal lûc concret "a Udin, a Lubiane, a Triest"
e l´acusatîf invezit pe direzion: "o voi a/viers Udin (direzion)"

v + locatîf:
v Ljubljani = a Lubiane, v Sloveniji – in Slovenie


v + acusatîf:
(grem) v Ljubljano = (o voi) a Lubiane
(grem) v Furlanijo = (o voi) in Friûl





VERP
reči – dî //
RE-ČI cun infinitîf par -ČI
une peraule impuartante e doprade, e fâs part de classe IV.

Formazion:
Base REČE + desinencis
SG –M, -Š, -0
DUÂL -VA, -TA, -TA
PL -MO, -TE, -JO

SG
jaz rečem – jo o dîs
ti rečeš - tu tu disis
on (ona, ono) reče - lui al dîs, jê e dîs

DUÂL
midva rečeva – (dome dôs personis) nô o disìn
vidva rečeta - vô o disês
onadva rečeta - lôr a disin

PL
mi rečemo - nô o disìn
vi rečete - vô o disês
oni rečejo - lôr a disin


Cussì ancje p.e. NESTI „puartâ”:
Base NESE+ desinencis:
SG NESE-M, NESE-Š, NESE
DUÂL NESE-VA, NESE-TA, NESE-TA
PL NESE-MO, NESE-TE, NESE-JO

Alore vonde imparâ lis desinencis, nol è masse dificile, nomo?