ponedeljek, 05. maj 2008

Magyar Nyelv Múzeuma

Il Museu de lenghe ongjarese / Muzej madžarskega jezika

La setemane passade al è nassût a Széphalom il prin museu de lenghe ongjarese.
Strasordinari, si trate dal prin museu tal mont dedicât ad in plen a une robe bessole ae lenghe di un popul - almancul crodint a ce che o leievi sui zornâi ongjârs.
A vuelin meti in esposizion la lenghe ongjare intun mût inovatîf e interatîf, cun zûcs, melodiis p.e. cuntune vôs che e presente ducj i dialets e varietâts ongjaresis.
Al è biel dedicâ un museu ae storie e ae situazion atuâl di une lenghe vive, ative tant che la ongjare in ogni câs miôr che no fâ sù un mausoleu par conservâ lis ultimis peraulis di une lenghe muarte.
Mi no mi plasin masse i museus, ancje se la mê femine e je la fie di un inomenât museolic ongjâr, si pues dî che jê e je scuasit cressude intun museu.
Ma salacor une idee biele di cjoli sù par esempli in Friûl si podarès fâ sù un museu de lenghe furlane o ancjemò miôr des lenghis di Friûl, tantis varietâts diferentis, impinions, al coventarès une grande cjasone par meti dentri dut. E no pal ultin tal forest e la plui part dai turiscj che a passin ogni an par Udin e Lignan no àn mai sintût une peraule furlane o de esistence de diviersitât lenghistiche in Friûl.


Muzej madžarskega jezika / Magyar Nyelv Múzeuma

Pretekli teden so odprli v Széphalomu prvi muzej madžarskega jezika. Zanimivo, ker naj bi to bil edini muzej na svetu posvečen nekemu nacionalnemu jeziku – vsaj tako oglašujejo svoj projekt Madžari.
Predstavili naj bi tam madžarski jezik na interaktivni način, z igrami, glasbo, in z glasovi, ki govorijo v različnih madžarskih narečij.
Lepa zamisel torej ta muzej živega jezika, čeprav meni muzeji ne ugajajo preveč, tudi če je žena iz muzejske družine, kjer so dobesedno v muzeju odraščali.
Dobra zamisel tudi za druge, posebno za furlansko mnogojezičnost (znanje in redna raba mnogo jezikov), furlanska narečja, benečansko, slovenske in nemške variante, da bi to vse pod eno streho spravili, bi rabili vsekakor večjo bajto kot Madžari.
Tako bi za mnogojezičnost tudi zvedeli turisti, ki čeprav v trumah, predvsem Avstrijci, hodijo na furlansko obalo (Lignano itd.), niso nikoli slišali za tamkajšnjo stvarnost.

Ni komentarjev: