četrtek, 01. maj 2008

fieste dai lavoradôrs / praznik dela


In Americhe no fiestezin la fieste dai lavoradôrs, ancje se a jerin propit lôr che le àn cjatât fûr,
a Philadelphia e Chicago al Prin di Mai tal 1886 cuant che i lavoradôrs e manoâi a vevin decidût di lavorâ al puest di dîs oris „dome” vot. Si sin fermâts mi pâr, ancje vuê la plui part di nô, almancul in Europe, o „mangjìn” ogni dì chês vot oris o di plui.
Ma no covential un gnûf „Chicago”. p.e. lavorâ a puest di vot dome sîs oris?
Par mancjance di timp o lavorìn ancje tal timp libar, tant che jo vuê tant che manoâl e gno fi come muradôr.


praznik dela

V Ameriki ne praznujejo delavskega praznika, čeprav so bili ravno oni tisti, ki so ga iznašli,
v Filadelfiji in v Čikagu, ko so se prvega maja leta 1886 odločili, da bodo namesto 10 ur delali „samo” še osem.
Škoda res, da smo se na tej točki ustavili, še danes smo pri tistih osmih urah, vsaj v Evropi.
Mar ne potrebujemo kakšnega novega Čikaga, recimo namesto osmih samo še šest?
Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, se dela tudi na današnji dan, jaz kot curakar, sine pa kot mojster.

1 komentar:

Brâf Furlan pravi ...

Ce biel viodius a vore. Jo o mi visi di piçul cul nono a sietâ la cjase a son dai plui biei ricuarts che o ai, cuant che cu la cjaçute o i smaltavi il motorin, il Motom.