sreda, 07. maj 2008

Peta učna ura / Cuinte lezion

Spassizîrs ! Al va indenant pe sô strade il cors de lenghe slovene!


Mòja žèna píše tvòji žèni.
Kaj pa píše áli bólje rečèno zakáj ji pa píše.
Píše ji préko računálnika, dopisújeta se préko nékega fóruma.
Téga pa, kaj ji píše, ne vém, verjétno se pritožúje čez tèbe.
Čez mène?
Sevéda, čéz tèbe, saj te nikòli ni domà.
Rés jè, móram jo vprášati, kaj jo móti.
Hóčeš, nóčeš, móraš!


Besede:
moja // poss. pron. fem. di MOJ »gno«
žena, -e (fem.) femine // moja žena – la mê femine
piše // 3. sg. pres. di PISATI
SG pišem, pišeš, piše
DU piševa, pišeta, pišeta
PL pišemo, pišete, pišejo

tvoji // datîf sg. fem. di TVOJ »to«; tvoja žena – la tô femine
ženi // datîf sg. di ŽENA
kaj (pron. interog.) »ce ?«
pa (con.) »e«
ali (con.) o, opûr
bolje (av.) miôr
rečeno (part. pass. neutr.) di REČI »dî«
zakaj (pron. inter.) parcè
ji // pron. pers. datîf sg. di ONA »jê«
preko (prep.) a traviers di, cul jutori di, par mieç di, vie par; stradilà
preko računalnika = par mieç di un calcoladôr
računalnika // gjenitîf sg. di RAČUNALNIK, -a (masc) ordenadôr
I slovens no doprin la peraule inglese »computer«, si dopre dome »računalnik« che al diven dal verp RAČUNATI »calcolâ“, alore il računalnik al è un „calcoladôr”

dopisujeta se // rifless. 2. duâl di DOPISOVATI SE »scrivisi«
nekega // gjen. sg. masc di NEKI »cualchi«
foruma // gjen. sg. masc di FORUM »forum«, ancje SPLETNI FORUM »internet forum«

tega // gjen. sg. masc di TO »chest«
kaj (pron. rel.) ce
vem // 1. sg. pres. di VEDETI »savê“
SG vem, veš, ve
DU veva, vesta, vesta
PL vemo, veste, vedo (vejo)

verjetno (av.) salacor, forsit
se pritožuje // 3. sg. rifl. di PRITOŽEVATI SE »lamentâsi, lagnâsi”
čez (prep. + gjen.) sore di
tebe // gjen. sg. pers. pron. di TI »tu«
pritožuje se čez tebe = si lagne di te
mene // gjen. sg. pers. pron. di JAZ »jo«
Čez mene? = di me?
seveda (av.) sì, pardabon
čez tebe = di te (lagnâsi)
saj (con.) = viodût che, dât che
te = TEBE (forme atone)
nikoli (av.) mai
ni // chi al significhe »no'nd è«
doma (av.) in cjase, a cjase

res (av.) vêr
res je = al è vêr
moram // 1. Sg. di MORATI »vê di, scugnî«
jo // acus. sg. fem. di ONA »jê«
vprašati – domandâ
moti // 3.sg. pres. di MOTITI »conturbâ, discomodâ, disturbâ«
hočeš// 2. sg pres. di HOTETI »volê«
nočeš // 2. sg pres. di NE HOTETI »no volê«
moraš // 2. sg pres. di MORATI »volê«



SLOVNICA

Il verp NE BITI e la tierce persone »NI«

NE BITI
SG nisem, nisi, ni = no soi, no tu sês, nol è
DU nisva, nista, nista = (dôs personis) no sin, no sês, no son
PL nismo, niste, niso = no sin, no sês, no son

»ni« al diven di < NE »no« + JE »è, je« e je la tierce persone dal verp »NE BITI« = no jessi

1) »NI« si dopre di une bande tant che »non est« »nol è« semplicementri tal sens regolâr tant che la tierce persone dal verp »NE BITI« no jessi, ancje se il furlan nol cognòs il verp »no jessi« tant che forme sintetiche.
p.e.
ni lep »nol è biel«
ni močan »nol è fuart“
ni velik, je majhen “nol è grant, al è piçul”
ni Furlan, je Slovenec “nol è furlan, al è sloven”
ni bil on, bila je ona »nol jere lui, e jere jê«

2) Di chê altre bande NI si dopre tal sens di
»nol è chi« »nol esist« nol è presint« »no'nd è«, ma a voltis si pues voltâle cu la peraule »nuie«
p.e.
»te ni« o »ni te« = »tu no tu sês presint«
Il furlan nol cognòs une peraule corispuindinte pe peraule slovene »NI«.
Si cjate peraulis corispuindintis tes lenghis dal grup ural-altaic, tal turk »yok« o tal ongjarês »nincs, nincsen«

ni dela, ni denarja =
turc »iş yok, para yok« =
ongj. »nincsen munka, nincsen pénz«
= nuie lavôr, nuie bêçs

Ni bilo denarja = ongj. pénz nem volt. = bêçs no ‘nd’ jerin

Dopo “ni” si dopre il gjenitîf (il gjenitîf slâf dai frasis negativis, si jerial visât cualchidun?)
Ni razloga = no 'nd è parcè // razlog = il parcè

Compagn al BITI – NE BITI o vin ancje HOTETI – NE HOTETI e IMETI – NE IMETI

HOTETI »volê“ –
tant che la classe II - ETI
SG jaz hočem, ti hočeš, on hoče
DU midva hočeva, vidva hočeta, onadva hočeta
PL mi hočemo, vi hočete, oni hočejo

NE HOTETI »no volê“
Al puest dal h- si met n-.
nočem al diven di ne-hóčem, la vocâl toniche -ó- si manten, tal serp-cravuat invezit, ma ancje in Slovenie, si manten la vocâl –e- de negazion ne »hoću–neću« (viers sloven hočem-nočem).

SG jaz nočem, ti nočeš, on noče
DU midva nočeva, vidva nočeta, onadva nočeta
PL mi nočemo, vi nočete, oni nočejo

L'ûs
HOTETI/ NE HOTETI al significhe no dome »volê“, ma ancje „bramâ, vê iniment, pretindi”

Esecizi
Nočem več! (več = plui)
Ali nočeš velikega medveda, bi majhnega? (medved = ors; bi = vûstu)
Nočemo biti sužnji, hočemo več denarja! (suženj – sclâf, več denarja = plui bêçs)
Hočemo več vrst burekov! (vrsta – specie; burek – burek specialitât balcaniche che si mangje ancje in Slovenie)
Zakaj pa nočeš? (zakaj – parcè, pa – e)
Kaj hočeš?
Nočem peti! (peti = cjantâ)



Il verp ausiliâr IMÉTI »vê«
Tant che la classe -ATI

SG jaz imám, ti imáš, on imá
DU midva imáva, vidva imáta, onadva imáta
PL mi imámo, vi imáte, oni imájo

Te lenghe fevelade la vocâl i- nol ven pronunciât, alore dome: mam, maš, ma ev.i.
Interessant, ancje tal polac, cec e slovac o vin:
p.e. par cec:
já, mám. ty, máš. on/ona/ono, má
my, máme. vy, máte. oni/ony/ona, mají
o par polac
mam / masz / ma
mamy / macie / mają.


NE IMÉTI »no vê«
Te forme negative si met l’acent tonic su la prime vocâl
Ne + imám : nímam

Ancje chi si manten tal serp-cravuat la vocâl –e- de negazion ne »ímam - nèmam« (viers sloven imám - nímam).


SG jaz nímam, ti nímaš, on níma
DU midva nímava, vidva nímata, onadva nímata
PL mi nímamo, vi nímate, oni nímajo


Esercizi
Nimam denarja. Nimaš časa. Nima žena.
Nimava toliko denarja. (toliko = tant)
Vidva tudi nimata volje. (volja = voie)
Onadva nimata otrok. (otrok = frut)
Mi nimamo nič proti. ( imeti proti = vê cuintri)
Nimajo te besede, imajo drugo. (beseda = peraule)

Ni komentarjev: