sreda, 01. oktober 2008

Grancj e piçui / Veliki in majhni

Un dai problems di base cuant che si fevele des relazions minorance maiorance e je che la maiorance no fevele la lenghe de minorance.
Chest al è vêr in Friûl in Austrie, ma ancje in Slovenie. Une specie di universalisim, parce pierdi energjie cuntune robe mancul impuartante intun mont cence timp?
In Slovenie la situazion e je miore ce che al rivuarde la lenghe taliane, i slovens di Cjaudistrie o Gurize a fevelin ancje il talian, in Prekmurje invezit, une provincie storiche ongjarese, i slovens no fevelin l’ongjarês.
La diference e je di gnûf o come al solit il status de lenghe taliane viers il status plui bas de lenghe ongjarese, purtrop vuê dispès il status al è chel che al decît cuale lenghe doprâ. Secui indaûr a jerin i protagonsiscj il grêc e il latin, daspò a vignivin il francês e l'inglês.
Un esempli de vite di ogni dì, se tu fevelis cul to frut par turc intun supermarcjât austriac la int ti cjale di brut, se invezit tu dopris il francês ti cjalin cun interès, anzit une volte o ai viodût chest:
un frut al fevelave cu sô mari par francês, a bande di chest il frut al fevelave ancje par todesc alore al jere bilenghâl: la reazion de int ator e jere: ce biel, ce brâf, viôt ce biel che al fevele par francês! ..une laudatio cence fin.
Tal istès negozi dome a uns metris lontan dal frut nomenât prin si cjatave une mame turche e un frut che al fevele par turc, la reazion de int e jere dal dut une altre. A disin parcè no fevelin par todesc, o sin in Austrie e chi si fevele par todesc. etc etc.
Dut câs, in gracie de gnove situazion gjeopolitiche si pues dî che mai come cumò al è stât tant interès pe lenghe slovene ancje in Friûl, ma ancje in Carinzie.
Magari cussì no si cjate pôc, se si vûl imparâ il sloven, a coventaressin plui cors e libris eletronics se no altri almancul in lenghe inglese, forsit ancje cun videos e mp3.

O ai sintût di un gnûf progjet
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp

une specie di "e-imparâ"o ancje chi alc par inglês de mê viere universitât di Lubiane

http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/

par todesc : però al è ben fat

http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ salacor imparâ in Slovenie http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=enghttp://www.centerslo.net/o in Cjaudistrie:http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm



Veliki in majhni

Osnovnega pomena je pri ohranjevanju manjših jezikov, vprašanje, ali se je večina pripravljena učiti majhnega, manjšinskega jezika. Če gre za majhni jezik, ki ne prinaša kakih konkretnih prednosti, potem ponavadi večina ni naklonjena.

Kot primer si poglejmo razliko med Koprom in Lendavo recimo. Na obali kot na sploh na Primorskem dosti Slovencev zna tudi italijansko, tudi mlajši, medtem ko znanje madžarščine pri Slovencih v Prekmurju ni do te mere razširjeno.
Tu je očitno razlika v statusu, status jezikov se spreminja, francoščina in angleščina imata nedvomno visoki, če ne najvišji status.
Spomnim se zanimivega primera iz vsakdanjega življenja, ki se seveda nanaša na avstrijsko okolje, lahko bi se pa odvil z drugimi jeziki in udeleženci, kjerkoli na svetu.
Če z otrokom govoriš v nekem podeželjskem supermarketu po turško, te gledajo po strani, če pa bo ista oseba, seveda nekoliko kasneje, pred drugim občinstvom uporabljala recimo francoščino, se bodo z zanimanjem in radovednostjo obrnili proti tebi.
Prav to sem lahko opazoval, ko sem med službo skočil v trgovino na sendvič. Stal sem v dolgi vrsti pred blagajno v neki avstrijski samopostrežni.
Tik za mano je stala neka damsko oblečena mamica s predšolskim otrokom. Mamica sprašuje otroka nekaj v francoščini, otrok ji odgovarja delno v francoščini, delno v nemščini. Jaz sem si mislil, no ali je mamica francozinja ali pa domačinka, ki bi rada, da se otrok nauči še francoščine. Pred mano je stal nek starejši par. Oba sta se ozrla nazaj in pohvalila mamico in otroka, češ poglej, kako lepo, da se otrok uči francoščine, res lepo, da ga mamica uči itd. itd. v glavnem padalo je hvalospevov. V tej isti trgovini samo nekaj metrov stran, na drugi strani, nekaj minut prej, ko sem prebiral zelenjavo in banane, je stala neka druga mamica s svojim ravnotako predšolskim detetom z edino razliko, da je tu pogovor potekal v turščini. Tu ni bilo pohvale, pač pa tihe opazke, zakaj ne govorijo s svojimi otroci po nemško, kajti to bi bilo pametneje tu v Avstriji itd. itd.
No v glavnem se je status slovenščine dvignil, samo žal ni ravno pravega obilja, kar se tiče ponudbe učbenikov:

Tu je nekaj povezav:
http://www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/sft/(po nemško)
http://webapp5.rrz.uni-hamburg.de/SLOWENISCH-LERNEN/ (o učenju v Sloveniji) http://www.centerslo.net/l1.asp?L1_ID=1&LANG=eng

http://www.centerslo.net/

http://www.zrs-kp.si/EN/tecaji.htm

3 komentarji:

Jaio pravi ...

Biel l'esempli des reazions enfre le mâri turche e le mâri francês.
In Belgjo invesit il francês al à une brute reputazion(Ma dome pai flamans) e un ch'al cjacare francês da lôr al é cjalât di brut.Alore al é miôr cjacarâ inglês:-) Bisugne dî che le lenghe francês a é considerade come invasive parce che i francofonos no an mai vût voe di storpiâsi le lenghe a cjacarâ il lôr brut dialet e Bruxelles che doi cent ains indaûr al ere ancjemó di lenghe olandês, cumó al à il 93% di francofonos.

Luca Peresson pravi ...

scuse par l'O.T.

Vinars ai 10 di Otubar, a 5 e mieze sot sere, alì dal auditorium dal gnûf palaç de Regjon a Udin (vie Sabbadini), la gnove version su cd dal GDBTF e ven presentade in maniere uficiâl. Ta chê ocasion, duncje, si podarà vê a gratis cheste seconde edizion dal cd che e à dentri uns 40 mil lemis (cun sinonims, fraseologjie, e v.i.) e che e rapresente, duncje, un imprest impuartanton par ducj chei che a doprin la lenghe furlane.

Brâf Furlan pravi ...

Mi è rivât IlDiari cu la tô interviste. Biele e je vignude propite ben e je ancje la foto.
Tu puedis discjamâle http://nuke.ildiari.eu/ pene che lu metin fûr.
Mandi!