nedelja, 08. junij 2008

»Kamba o Kabba« »Kamba ali Kabba«

Ancje jo o varès bisugne di une polse, la nassite di un fi ancje se nol è il prin al vierç un gnûf misteri i fruts e il lôr svilup diviers, particolâr e unic. Jessi pari e lenghist adun al vûl dî seguî cun interès soredut il svilup de lenghe di frut tant che spieli pal svilup de lenghe umane.
Tal câs dai miei fîs il plui grant al à cognossût dutis lis marcjis di auto prime di dî une peraule clare chel altri il plui piçul al impare biel a planc lis primis peraulis dopo »anya« (mame par ongjarês), »apu, apa« (pari par ongjarês) e »ati« (pari par sloven) a jerin adun cun »krakra« (tratôr), »wa wa« (cjan), auto (auto), kaki, kakki (ongjarês cacan), papa (=ongjarês papucs »pantofule«), erre, arra (venti, li, al viers di), ebbe, abba (in),
a jerin várfa »=vállfa - picjetabârs par ongjarês« e kamba, kabba (kava par sloven). Lis primis peraulis a jerin scuasit dutis ongjaresis fûr che la KAMBA la »kava« e VLA (=vlak »tren«) e »ketàm« (slov. »tam« venti, venci, alì, forsit di »kaj je tam?«) che a son slovenis, la KAMBA semplicementri parvie che la mê femine no bêf cafè, dome jo.
Interessante e je ancje une altre robe i fruts se no cognossin une peraule le cjatin fûr di bessôl, cussì p.e. la peraule »strešar« (di sloven STREHA »tet« + -ar) par cualchidun che al fa sù tets o »ognjeni avto« (=auto di fûc) di ogenj »fûc« par un auto de formule 1 e ancjemò un grum altris, a cjatin fûr plui peraulis che no i brâfs lenghiscj. Salacor se si cîr gnovis peraulis, neologjisims forsit miôr domandâ prin i fruts.


»Kamba ali Kabba«

Tudi jaz sem potreben dopusta, rojstvo otroka je uganka, sploh pa njegov razvoj. Biti jezikoslovec pri tem pomeni, da enostavno spremljaš razvoj otrokovega jezika z večjim zanimanjem.
V našem primeru je starejši poznal prej vse avtomobilske znamke predno se je naučil osnovnih besed, drugi manjši se je pa zadeve počasneje lotil, ali se še loteva, v bistvu je še čisto na začetku. Njegove prve besede so seveda za obveznimi »anya« (mami po madžarsko), apu, apa (ati) in »ati« bili skupaj s »krakra« (traktor), »wa wa« (pes), avto, abt (avto), kaki (madžarsko za kakec), papa (po svoje izgovorjeno madž. »papucs« copata), erre, arra (kje, v to smer, tam), ebbe, abba (tam notri, noter), »váfa« (=vállfa obešalnik) in »kamba, kabba« (kava) in vla (vlak). Najpogostejša pa je »ketàm«, kar naj bi pomenilo preprosto »tam«.
Prve besede so bile skoraj izključno vse madžarske razen »KAMBA« in »VLA«, kajti kavo pijem samo jaz, slovenska je tudi »ketàm«, ki pa po pogostnosti prekosa vse ostale.
Druga zanimivost so besede, ki jih otroci iznajdejo sami, če kakšne besede ne poznajo ali še niso zanje slišali, jih to kar dosti ne moti, hitro skujejo novo, npr. »strešar«, za tistega, ki dela strehe ali »ognjeni avto« za formulo 1. Jezikoslovci rabijo za novotvorbe leta, otroci so očitno učinkovitejši.

Ni komentarjev: