četrtek, 30. avgust 2007

Il Pasolini ongjarês / Madžarski Pasolini




Cjasarse

La television ongjare DunaTV e à mandât in onde il cine-documentari „La ragione di un sogno” di Laura Betti la amie e colaboradore di Pieri Pauli Pasolini. Mi impressione une vore il mont pasolinian che al da valôr ae vite di ogni dì e al da la tumie al mont intolerant e ae societât dal consum, ma plui di dut al è ancje un ambassadôr de lenghe furlane.
Ancje se, magari cussì no, tal film a fevelin simpri e dome di un „dialet talian”.
Tal fevrâr di ampassât o jeri lât a Cjasarse a cjatâ alc su di Pasolini, un museu, cualchi informazion o alc altri., in fin no vevi cjatât nuie (no vevin..o jeri cun mê famee), fûr di une tabele par talian „Centro studi Pier Paolo Pasolini” (ancje la lôr pagjine web e je dome par talian). Alc al è alc e nuie al è nuie, mi disevi, però pôc dopo o scugnivi tornâ indaûr cence nuie „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
Tal forest si cjatin ancje chei che si interessin une vore de lenghe furlane, che a àn ancje cjapât sù il furlan plui o mancul, ma ce disino chei turiscj cuant che in Friûl no puedin doprâ la lenghe, viodût che pardut ducj a rispuindin par talian e anzit in Cjasarse, un simbul de lenghe furlane, al è dut par talian.
A son ancje chei che a àn pôre di une furlanizazion dal Friûl, il furlan tes scuelis, e.v.i., – cjalant di fûr dal barcon sloven – jo dut chest no lu capìs.
Cjalìn la vite di Pasolini: il pari un nazionalist talian, la mari furlane no insegnave ai fruts la marilenghe, Pasolini emargjinât, bandît dai emargjinâts...infin vitime de intolerance.
Mi plâs la rispueste di Pasolini ae espulsion dal partît comunist:
„Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
o salacor par furlan: „nocate voaltris, o resti e restarai comunist, tal sens plui autentic di cheste peraule.”



Madžarski Pasolini

Madžarska televizija DunaTV je prikazala dokumentarec „La ragione di un sogno” Laure Betti, prijateljice in sodelavke Piera Paola Pasolinija.
Spoštujem pasolinski svet, ki ceni vsakdanje življenje in ostro odklanja potrošniško družbo, predvsem pa je veleposlanik furlanščine.
Čeprav v filmu govorijo nekoliko mimo resnice vedno in le o nekem italijanskem narečju.
Februarja lanskega leta sem obiskal Casarso (po furlansko Cjasarse), mogoče bom našel kaj zanimivega o Pasoliniju, kak muzejček, kakšno spominsko hišico, našel (oziroma našli, bil sem z družino) nisem nič, razen neke table z italijanskim napisom „Centro studi Pier Paolo Pasolini” torej nek raziskovalni center o Pasoliniju (tudi njihova spletna stran je samo v italijanščini). No vsaj nekaj, bolje kot nič, sem si mislil, dokler nisem prebral naprej: „Le visite al Centro..si effettuano su prenotazione...”.
(=Za obisk je potrebna poprejšnja prijava..)

V tujini se najdejo privrženci furlanščine, ki so se je več ali manj dobro naučili in bi rad kakšno besedo tudi v njej spregovorili, kaj bodo rekli ti turisti, ko ugotovijo, da jim bodo v Furlaniji pridno odgovarjali v italijanščini, celo v Casarsi, Pasolinijev kraj in simbol furlanskega jezika, je vse (skoraj) v italijanščini.
So pa tudi tisti, ki se bojijo furlanizacije Furlanije, uvajanja furlanščine v šole itd. – če pogledam skozi slovensko okno – kako in kaj mi to vse ni jasno.
Poglejmo Pasolinijevo življenje: oče italijanski nacionalist, furlanska mati otroke ni naučila maternega jezika, Pasolini izobčen in izključen..na koncu žrtev (smrtna) nestrpnosti.
Všeč mi je Pasolinijev odgovor na njegovo izključitev iz komunistične partije:
(v italijanščini) „Malgrado voi, resto e resterò comunista, nel senso più autentico di questa parola.”
„Navlic vaši odločitvi, ostanem in bom ostal komunist, v najpristnejšem pomenu te besede.”

3 komentarji:

furlan pravi ...

O soi stât su la tombe di PPP cui orârs a fâi ombrene e lu ai saludât. Nol è che tal so paîs al sedi cussì nomenât e benvolût.

Anonimni pravi ...

jo o cjati che il friul al vedi cetancj altris omps di culture par pode sta in pins bessol, par porponisi cun t'une culture so.

Pasolini al jere un poete che al a doprata ancje il furlan ma che certans furlans e an fat un lor simbul par di "tal nestri trop di omps di culture o vin ancje PPP".

No crot che si puedi paragona cules dovude proporzions a un "sean connery" pe scozie tant par fa un esempli famos.

E poi al jere un pedofilo!!

Planc cul falu un eroe!

Janez Erat pravi ...

Jo o cognòs - plui o mancul - dome la sô opare ce che al veve scrit par furlan.
O soi restât malapaiât – tant che amì de lenghe furlane - a viodi che a Cjasarse nol vevi cjatade »la lenghe furlane«.
Ce che rivuarde la sô vite privade, no sai ce dî, semplicementri pal fat, che la sô vite privade no le cognòs.
Pasolini – al jere in ogni câs un personaç gjeniâl e impuartant pe lenghe furlane.