četrtek, 02. avgust 2007

Il gambiament di lenghe (code-switching) / menjava koda

In rivuart aes situazions o miôr condizions dal ûs de lenghe di minorance, i sociolenghiscj (o almancul lu disarès jo) a fevelin di trê tips:
1 - al dopre la sô lenghe mari dome in situazions ecezionâls (rituâi, glesie, alcul, ..)
2 - al dopre la sô lenghe mari dome tai câs cuant che si cjate in presince dai "siei" (de minorance), invezit cuant che si cjate dongje di cualchidun che nol capìs la lenghe al dopre daurman la lenghe di maiorance.
3 - al dopre la sô lenghe mari ancje in presince di cualchidun che nol capìs la lenghe

La plui part dai furlans e des minorancis in Austrie (slovens, cravuats..) a fan part dal tip 2) o 1), la plui part dai migrants (p.e. ex-Yu, i turcs), tant che jo p.e., a fan part dal tip 3).
Cuale ise la reson di chest „mecanisim”? Tal câs des minorancis la identificazion cul „Staatsvolk” (popul dal stât, la citadinance) ?


S pogledom na položaj ali bolje na pogoje (brezpogojne) rabe manjšinskega jezika, jezikoslovci (vsaj jaz) govorijo o treh tipih:
1 - uporablja svoj materni jezik samo v posebnih primerih (obredi, cerkva, pod vplivom alkohola)
2 - uporablja svoj materni jezik samo v prisotnosti "svojih", toda ko se znajde izpred ali v bližini koga, ki ne razume jezik, takoj preklopi na jezik večine.
3. - uporablja svoj materni jezik v vsakem položaju, tudi v prisotnosti koga, ki ne razume jezik.
Večina Furlanov in manjšincev v Avstriji se vedejo po vzorcu 1) in 2), medtem ko pripadniki novejših migracij (bivša YU, Turki) v Avstriji in Nemčiji (kot jaz npr.) po vzorcu 3)
Odgovorna za to razliko je po mojem stopnja splošne identifikacije z večino.

Ni komentarjev: