il frut e la pome / otrok in sadež

Nol è muart… il gno blog e nancje inmalât
Cualche setemane (o mês) indaûr o ai cirît di rispuindi a une domande rivuardant la etimologjie de peraule furlane FRUT. Al è clâr che al diven dal latin FRUCT-UM acusatîf di FRUCTUS.
Ce che al reste viert al è il mistîr tor de divignince dal significât speciâl FRUTTO > BAMBINO, chel svilup al cognòs dome il furlan (almancul di ce che o sai jo)
Ancje tai dialets retoromans par esempli Grischun FRITG “frutto” no cognossin il significât „fruct-„ “bambino” tant che tal furlan, e cussì ancje tal venit dulà o vin nome FRUTO “frutto”.
Dontri vegnial chest significât?
Par prime escludarès un leam cul iliric, che o vin daûr diviers albanolics tal Triest Tergeste cul albanês TREG- “place” + iliric –ESTE.
Dut intor al iliric al è plui che ipotetic, parce che no vin scuasit nuie de lenghe iliriche fûr che cualche peraule nons di lûc o di persone in tescj grêcs chest al è masse pôc di fevelâ di leams cul iliric, nancje il leam cul albanês nol è sclarît.
Pal furlan o vin influencis dal celtic, gjermanic o latin dal est.
Salacor de lenghe bibliche ? - Interessant il fat che te Biblie o vin :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luc, 1,42)
Dulà che « fructus » si dopre tal significât « frut » tant che tal grêc origjinâl.
Infin il svilup FRUTTO > BAMBINO nol è tant strani, lu cjatìn in tantis lenghis p.e. tal todesc,
dulà che o vin Früchtchen “=frutut”= tal sens peioratîf, ma ancje Spross “pome dal arbul” o Sprössling = frut.
O vin ancje “Fruchtblase, Fruchtwasser” dulà che Frucht- al vûl dî il embrion.
Ma ancje inaltrò o cjatìn chê robe tal ongjarês si dopre ancje la peraule che al significhe “pome” ancje pal significât “frut”.
E indenant cul discors
Ebraic: yeled “frut, fantat” e ancje ”pome”
Cussì ancje il grêc bréphos “child, fruit” e infin ancje tal sloven “plod” = “pome” ma ancje cul significât „embrion“ o „zaploditi“ che al vûl dî “fâ un frut”
Metint in struc jo no sai cemût e dontri vegnial chel svilup, forsit lu puedial dî cualchidun altri?


Pred kakšnim tednom ali več, me je nekdo poiskal in vprašal za zgodovino furlanske besede FRUT, ki pomeni »otrok«. Etimologija na prvi pogled ni zapletena, izhajamo iz latinsko FRUCT-UM tožilnik od FRUCTUS »sadež«, ta beseda se skriva tudi v angleški FRUIT.
Odprto je vprašanje okoli premika od pomena SADEŽ > OTROK, tega ostale naslednice latinščine ne poznajo. Tako ima retoromanščina, narečje Grischun v Švici FRITG “sadež”, tudi Benečani samo FRUTO “sadež”.
Kako je prišlo do tega?
Kar bi izključil je vpliv ilirščine, tako povezavo predpostavljajo nekateri za izvor imena mesta Trst iz Tergeste, kar povezujejo z albansko TREG- “trg” + ilirsko za kraje –ESTE.
Vse okoli ilirščine je težko dokazljivo, ker ni skoraj ničesar ostalo, razen nekaj krajevnih in osebnih imen v grških virih.
Za furlanščino so možni keltski, germanski in seveda vzhodno latinski vplivi.
Mogoče je bil vzgled primer iz Biblije, kjer beremo :
Benedicta tu inter mulieres, et benedictus fructus ventris tui. (Luk, 1,42)
Tu se uporablja « sadež » v pomenu « otrok », konec koncev tudi v slovenščini uporabljamo tu PLOD, poleg ZAPLODITI « delati otroka »

Tudi drugje poznajo SADEŽ, PLOD > OTROK, npr. nem. Früchtchen slabšalno za otrok, mulec, ali « Spross », Sprössling « plod » s pomenom « otrok ».
Pa še “Fruchtblase, Fruchtwasser”, kjer Frucht- (to je prav tako iz latinsko FRUCTUS) pomeni embrijo.
Naprej še hebrejsko: yeled “otrok” in hkrati ”sadež”
Ali grško bréphos “otrok” in ”sadež

Nadâl e soreli / Božič in sonce

Vonde clâr che la fieste di Nadâl e je un concet une vore vieri leât ae fieste di nassite dal soreli, dopo il dì plui scûr o cjapìn di gnûf plui soreli. Tal todesc modern o fevelìn dal Mittwinterfest che al è il contrari al Mittsommerfest. Storichementri plui juste e je la peraule che si dopre ancjemò vuê in Gjermanie il Julfest o inte forme plui viere tal suedês JULBLOT.
Partant nol è strani che in Scandinavie a clamin il Nadâl JUL e par inglês YULE. I todescj invezit a doprin »Weinachten« che al diven dal wīhenahten componût di “weihen” e “Nacht-en” ven a stâi lis Santis Gnots ancje tal inglês o vin une composizion plui moderne Christmas di “Christ” e “Mass” dal latin missa “messe”. De peraule todescje wīhenahten ancje il cec Vánoce e slovac Vianoce.
Al puest de viere peraule slave “KRAČUN” cul significatîf cuant che il soreli al torne o cuant che il soreli al va indevant, in sù dal verp *korč-, vuê o doprìn tes lenghis slavis dal sud, sloven Božič, cravuat božić il diminutîf di „bog“= piçul Diu = Jesus.
La viere peraule slave si dopre vuê dome tai dialets in Bolgarie e Macedonie, altris invezit le àn adotade cussì i Ongjarês (salacor a diret dal vieri sloven) ”karácsony“ e tal rumen dulà o vin Crăciun. (ancje se i Rumens a disin che la lôr peraule e je latine di latin »creation-em«).
In Austrie il Nadâl al tache secont la tradizion protestante (ancje se la Austrie e jere simpri catoliche) tant che in Gjermanie za il 24.12, cun di plui ancje i regâi e il Pai Nadâl e une invenzion di Martin Lutar.
In Slovenie i fruts a cjapin ancjemò di plui – pardabon privilegjâts - trê voltis :
6.12 il Miklavž – catolic, a Nadâl secont Lutar e ancjemò pal An Gnûf dal Dedek Mraz rus.
---


Božič in sonce

Znano je, da je praznovanje Božiča v neki zvezi s kakim prakonceptom, glede na čas gre tu za praznik sonca, ko se rodi sonce, kajti dnevi se spet daljšajo, to pa nekako vsakemu ustreza že od nekdaj. V sodobni nemščini to imenujejo Mittwinterfest, ki je nasprotje germanskim Mittsommerfest.
Zgodovinsko starejša beseda v nemščini je Julfest, ali po švedsko JULBLOT. Ostanek tega verovanja je skandinavsko ime za Božič JUL, angleško YULE.
Nemci imaja danes Weinachten iz starejšega wīhenahten sestavljeno iz “weihen” in “Nacht-en”, kar pomeni svete noči, angleško Christmas je pa iz “Christ” Kristus in “Mass” iz latinsko missa “maša”.
Iz stare nemške besede wīhenahten je tudi češko Vánoce in slovaško Vianoce, čeprav si ljudsko besedo razlagajo iz »dva« + »noc« torej dve noči.
Stari Slovani so kot tudi Kelti, Rimljani in drugi poznali ta zimski praznik, imenovali so ga “KRAČUN”, v starem pomenu se rabi beseda še deloma v Bolgariji in Makedoniji. Izvor pojasnjujejo na različne načine tako npr. iz neke slovanske predloge *korč-, kar je dalo južnoslovansko »KRAČ-». Staro besedo so prevzeli Madžari, ki imenujejo Božič ”karácsony“, kar je neposredno iz „KRAČUN“. To besedo imajo tudi Romuni »Crăciun«, čeprav oni raje razlagajo izvor z latinsko creation-em (npr. kreacija).
V Avstriji in Nemčiji se začne Božič že 24.12., torej še preden se podajo na polnočnico, tu pa sledijo protestantom, čeprav so seveda vedno bili katoličani, tudi darila in Božička si je izmislil Martin Luther.
V Sloveniji pa so darila tako za Miklavža – katoličanstvo, za Božič po Lutru in za Novega Leta pa se še izpod Triglava prikaže Dedek Mraz.

Pars pro toto / Del za celoto

Nol covente jessi sienziâts, la peraule furlane “rose” si compuarte intun mût specific – almancul ce che al rivuart il significât daûr il principi de »pars pro toto«
*ROSE »garoful« > »ROSE »rose, flôr«.
Inaltrò in Europe a doprin cheste peraule tant che tal talian o todesc o in diviersis lenghis slavis cjale cravuat ruža, slovac ruža, cec růže , rus. roza, polac róża, dome pal significât “garoful”.
Compagn tant che il furlan si compuarte ancje il sloven:
*ROŽA »garoful« > ROŽA »rose, flôr«.
Clâr il leam cul latin ROSA, ancje se almancul tal câs sloven no a diret, le vin cjapade atraviers dal vieri todesc te ete di mieç, tant che tantis altris peraulis che a son leadis ae culture di chest timp, p.e. hiša »cjase« (< vieri todesc hus).
Chê latine e je rivât dal lontan atraviers dal grêc rhodion , plui viere la forme greche eoliche wrodion cu la w-, dut dal vieri iranic, avestic warda, indevant di une peraule plui viere *ward-. L'avestic e je stade une lenghe iraniche, lenghe liturgiche dal Zoroastrisim.
Cheste viere peraule si cjate ancje tal armen vart, gjeorgjan vardi, Arap ward e ebraic vered.
La viere peraule iraniche si pronuncie vuê tal modern iranic GOL, chê istesse si dopre ancje tal turc modern GÜL, cussì si clame ancje il president atuâl de Turchie.
Ma dontri alfin vegnie cheste peraule? No lu savìn, al à di jessi une robe viere viere, stant che il garoful lu cognossin di miârs di agns specialmentri tal continent asiatic sei inte antiche Cine o Persie.
Alore si partìs:
*W-R-D > iranic WARD-, WURD- > grêc eolic WROD-ion > grêc (w-)ROD-ion > latin ROS-A
-j- e cause la palatalizazion de dentâl precedent: grêc *dj> latin -z : Rodj- > Ros-a.
> furlan ROSE (a diret o vie il todesc no lu sai)
> vieri todesc bavarês ROZA, ROŹA > sloven ROŽA
*W-R-D > iranic WURD > iran GUL- (cul svilup V > G) > iran GOL-, turc GÜL > hindi GUL-AAB > tailandês (dawk) GULAAB
Anzit a cheste peraule i plâs di fâ viaçs lontans cussì e rive a Pakistan e Indie e diven tal urdu, hindi GULAAB fat dal iran. Gol- “garoful” + aab “aghe” dopo indevant fin al tailandês dawk gulaab.
Duncje in struc o vin une proto-peraule WRD »garoful« viere viere lade pal mont, ma dome ca di nô in Slovenie e Friûl o doprìn chê peraule cul significât amplificât pe »ogni plante che e fâs flôrs” alore se no altri une robe comune e vonde isolade.

-----

Del za celoto

Tudi če nismo jezikoslovci, smo mogoče opazili, da se slovenska beseda »roža« obnaša malo po svoje, vsaj kar se tiče njenega pomena, ki je nastal po načelu »pars pro toto« ali po naše »del za celoto«
*ROŽA »vrtnica« > ROŽA »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
V Evropi uporabljajo besedo, tako npr. v italijanščini, nemščini kot tudi v drugih slovanskih jezikih v izvirnem ožjem pomenu: hrv. ruža, slovaško ruža, češko růže , rusko roza, poljsko róża, torej vse s pomenom »vrtnica”.
Kot slovenščina se vede tudi furlanščina, kjer ROSE ustreza naši besedi ROŽA:
*ROSE »vrtnica« > »ROSE »roža, vsaka rastlina, ki ima cvetove«.
Jasno je, da zgoraj navedene besede pridejo iz latinske ROSA, četudi v primerih posredno kot v slovenščini preko stare visoke nemščine.
Latinska pa nadaljuje starejšo grško rhodion , v eolskem narečju še kot wrodion z vzglasno w-, grška je pa iz stare perzijščine, jezik Aveste warda, varəδa, perzijska pa izhaja iz neke neznane predloge *ward-,
(Jezik Aveste je iranski jezik, sveti jezik zoroastrizma.)
Iz te stare predloge so tudi armensko vart, gruzijsko vardi, arab ward in hebr. vered [ורד].
V moderni perzijščini se beseda glasi GOL, kar je šlo preko razvoja W > G, to pa so posodili tudi Turkom, kjer imamo danes GÜL, tako se piše tudi sednaji turški predsednik.
Odkod ta beseda pride, ne vemo, nič čudnega saj vrtnico poznajo že nekaj tisoč let stare kulture v Aziji, na Kitajskem in v Perziji.
Razvoj:
*W-R-D > iransko WARD-, WURD- > grško starejše WROD-ion > grško (w-)ROD-ion > latinsko ROS-A
-J- je povzročil nebnjenje predhodnega zobnika: grško *dj> latinsko z : Rodj- > Ros-a.
> furlansko ROSE
> staro viskoko nemško, bavarsko ROZA, ROŹA > slovensko ROŽA
*W-R-D > iransko WURD > iransko GUL- > danes iran GOL-, turško GÜL > hindi GUL-AAB > tajsko (dawk) GULAAB
Ta beseda je kar pridno potovala preko Pakistana Indije do Tajske:
urdu, hindi GULAAB iz iransko Gol- “vrtnica” + aab “voda” potem pa naprej tajsko dawk gulaab.
Naša praoblika WRD »vrtnica« je prepotovala, pri nas in v sosednji Furlaniji se je razvil širši pomen za »vsaka rastlina, ki ima cvetove«.

La periferie e je mancul universâl / obrobje je manj splošno

Se o cirìn une lenghe slave une vore universâl tant che lu vevin fat o almancul lu cirivin di fâ i studiôs dal moviment politic sociâl cul non “panslavisim” dal 19. secul, il slovac al podarès jessi une rispueste, une specie di coine slâf stant che o vin vonde leams cul serp-cravuat e sloven, p.e. i dialets dal soreli jevât slovac a somein une vore al sloven, pe altre bande o vin leams cul ucrain ven a dî un dialet continuum e cussì ancje viers la Russie – ma ancje viers la Polonie.
Se o cirìn indevant, secont me lis lenghis de periferie tant che il rus, polac, sloven o bolgar no son pardabon unversâls, (tant che tal câs de periferie des lenghis romanichis p.e. il rumen, furlan), plui unversâl tant che il slovac al è ancje il serp (o serp-cravuat) che alfin al è un miscliç dai dialets dai Balcans. Alore se tu vûs imparâ un coine slâf, tu imparis il serp o il slovac!
Par mostrâ la someance des lenghis slavis o ai siezût il prin articul de Declarazion universâl dai dirits dal om:
Parcè propit chest document?
Secont il Guinness Book of Records nissun altri document alore nancje la Biblie al è stât voltât in tantis lenghis che no la declarazion.
e dutis lis tradizions e ancje altri materiâl in tantis lenghis si cjate su www.geonames.de

Article 1.
All human beings are born free and equal in dignity and rights.

rus
Все люди рождаются свободными и равными в своем достоинстве и правах.
trascrizion
Vse ljudi roždajutsja svobodnymi i ravnymi v svojem dostojinstve i pravah.


slovac
Všetci ľudia sa rodia slobodní a sebe rovní , čo sa týka ich dostojnosti a práv.


sloven
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

polac
Wszyscy ludzie rodzą się wolni i równi pod względem swej godności i swych praw.

sorp disore
Wšitcy čłowjekojo su wot naroda swobodni a su jenacy po dostojnosći a prawach.

furlan
Ducj i oms a nassin libars e compagns come dignitât e dirits.
romanç
Tuots umans naschan libers ed eguals in dignità e drets.


obrobje je manj splošno

Če iščemo najbolj splošni slovanski jezik, tako nekateri slavisti trdijo, naj bi to bila slovaščina neke vrste slovanski esperanto. Jaz, ki sem se že več ali manj z večino slovanskih jezikov srečal, ne bi tega zanikal. Denimo slovenščina, pa tudi poljščina, ruščina ali bolgarščina in drugi niso do te mere univerzalni, kar je posledica obrobne lege, večjo mero univerzalnosti bi pripisal srbo-hrvaškimi različicami in tu še najbolj srbščini, ki je konec koncev tudi osnova za celotno področje z velikim vplivom tudi na slovenščino.
Slovaščina ima dosti podobnosti z južno slovanskim, tako tudi slovenščino, še več pa z zahodnimi Slovani, kjer je prehod v češčino in poljščino skoraj neopazen, na vzhodu Slovaške pa imamo podoben tekoč prehod v ukrajinščino, prav na tem področju pa imamo tudi več skupnega s slovenščino.
Tu spodaj primer Splošne deklaracije človekovih pravic, saj kot beremo v Wikipediji Guinessova knjiga rekordov navaja, da je splošna deklaracija človekovih pravic med vsemi besedili prevedena v največ jezikov.
Vse prevode in tudi veliko zanimivega okoli jezikov najdemo na www.geonames.de:


člen 1.
All human beings are born free and equal in dignity and rights.They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood.

rusko
Все люди рождаются свободными и равными в своем достоинстве и правах.
latinica
Vse ljudi roždajutsja svobodnymi i ravnymi v svojem dostojinstve i pravah.


slovaško
Všetci ľudia sa rodia slobodní a sebe rovní , čo sa týka ich dostojnosti a práv.


slovensko
Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice.

poljsko
Wszyscy ludzie rodzą się wolni i równi pod względem swej godności i swych praw.

lužiško srbsko
Wšitcy čłowjekojo su wot naroda swobodni a su jenacy po dostojnosći a prawach.

efiets colaterâi / stranski učinki

Plui o mancul ducj colât in panic o no – o feveli de gnove influence. In Messic si fevelave di un killer virus, dopo dome de industrie farmaceutiche des multinazionâls i plui potents dal planet. In chel timp ducj i politics in Austrie a àn declarât che la vacinazion no sedi necessarie e dopo mês nuie di gnûf, tal Setembar, Otubar i prins muarts in Europe, e in Austrie prime la frute di Bolzan, e subit dopo chest di gnûf ducj cjapâts dal panic, cumò viodût che o vin temperaduris sore 10, vuê tor 15 !! i zornâi a tasin - jo invezit mi soi vacinât – pe prime volte ve ca ancje jo - prin cuintri i purciei e vuê ancjemò cuintri chê viere. Dopo dut o vevi ancje efiets colaterâi – palanchis spindudis:


Par me 2 x 4,90 pe influence + 8,50 Euro pe chê viere= 18,30 Euro
La mê femine chel istès 18,30 Euro, e i fruts 3 x 18,30
Alore o vin spindût ducj 91,50 Euros.

La peraule „purcit”
Te nestre storie tal indeuropean o vevin almancul dôs peraulis pal „purcit” :
*sūs, identic tal latin sūs, alb. thi, grêc sūs, hûs, avest. hū-, sanscrit. sūkará, sloven svinja
e pal piçul a àn doprât:
*pórqos „purcit piçul“: lat. porcus, furl. purc-it, inglês farrow, vieri irlandês orc
Il sloven prase, avest. pǝrǝsa- “purcit piçul” a divegnin di *perq- “sgjavâ”.



Tu je bilo več tam manj panike – mislim na novo gripo. Ko je bil virus še v Mehiki, so govorili o killer virusu, ko so popravili številke, najprej je bilo na tisoče mrtvih potem manj, je šlo samo za farmacevtski posel.
Takrat so politiki, ministri v Austriji vsi ponosno izjavljali, da vsega tega ni treba, cepili se v glavnem ne bo nobeden od njih. Potem je bilo spet tiho. V septembru in oktobru se je pa spet na veliko začelo, sploh ko je umrla v Innsbrucku deklica iz Bolcana– zdaj je spet zatišje, toplo je, danes 15 stopinj smo samo še v srajci zunaj.
Pri meni so bili uspešni, tako sem se že dal cepiti tako za klasiko kot za prašiče, glavni stranski učinek je tedaj finančni:
Za mene 2 x 4,90 evrov za prašiče + 8,50 za klasiko= 18,30 evrov
Žena pa otroci torej 4 x 18,30 Euro.
Vsi skupaj smo torej zaslužili 91,50 evrov.
Pa poglejmo prašiča
Prapredniki indoevropejci naj bi imeli vsaj dve besedi za prašiča:
*sūs, kar je enako latinsko sūs, alb. thi, grško sūs, hûs, avest. hū-, sanskrt. sūkará, sem slovensko, rusko svinja
in za mladiča so uporabljali:
*pórqos: lat. porcus, angleško farrow, sr irlandsko orc
Slovensko in slovanske različice kot prase, avest. pǝrǝsa- so iz korena *perq- “kopati”.

scoltâ il carinzian / poslušati koroščino

No lu dîs tant che lenghist – parce che i lenghiscj lu san za benon che il dialet rosean al è pardabon un dialet carinzian – ma lu dîs dopo vê scoltât esemplis des varietâts carinzianis che si pues scoltâ CHI . La pagjine le àn viert par chei che a vuelin cognossi la lenghe slovene che si fevele in Carinzie, stant che purtrop a son pôcs chei che le doprin tant che lenghe primarie (chi no pensi ae mari-lenghe o lenghe di cûr no propit ae lenghe che si dopre te comunicazion di ogni dì inte pratiche), une robe che si viôt ancje inaltrò – ancje un grum dai slovens di minorance la gjenerazion dai zovins no le doprin cuant che a son dibessôi tra di lôr par esempli anzit tal gjinasi sloven a Clanfurt, dulà che la gran part de materie si le insegne par sloven, dome il probleme al è che tal timp libar e ancje sul curtîl de scuele i zovins a cjacarin tra di lôr par todesc.
Alore chestis bielis varietâts di Carintie si pues scoltâ sul sît segnât disore. E se si scolte chestis varietâts si viôt subit che il rosean al è un dialet carinzian e no un dialet dal grup di Primorska che si fevele fin jù a Triest.

poslušati koroščino

Ne kot jezikoslovec – kajti jezikoslovci so že do tega prišli, da je rezijanščina koroško narečje, ampak to lahko trdim tudi po poslušanju koroških narečij TUKAJ . Stran služi za učenje slovenščine, saj se na avstrijskem Koroškem slovenščina rabi v glavnem kot drugotni jezik iz enostavnega razloga, ker se je laže izražati v nemščini, tako tudi ni čudno, da se celo na slovenskih šolah otroci med odmori med seboj pogovarjajo v nemščini, pouk pa teče spet v slovenščini, jaz isto poznam iz mojih berlinskih let, ko sem hodil na slovenski dopolnilni pouk: tovarišica govori po slovensko, otroci pa hitro med sabo po nemško tudi med poukom. Torej, če poslušaš ta narečja, če pustimo nemški naglas ob strani, ki je verjetno novejšega datuma, vidimo povezavo z Rezijo (s kanalsko dolino je ja itak jasna).

Il stra-superlot gjermanic – germanski praloto

secont Pirone si dîs par furlan « lòt « , cheste peraule tant che il superlot al diven dal talian “lotto”, cheste però e je dal francês “lot”, ma ancje i francês le vevin cjapât dai francs, la peraule franche no le si cognossin plui di sigûr, ma la reconstruzion e dîs che si trate di *lôt, cheste peraule si cjate ancjemò vuê tai dialets de Basse Gjermanie e tal neerlandês dulà che o vin “lot”.
Ma se o laressin ancjemò plui indevant cul timp dome par plasê dî viodi ce che al sucêt:
La variant de peraule Basse todescje e je la peraule todescje moderne “Los” che e vûl dî “destin”, tal vieri todesc daspò l'an 765 si doprave lôs (cu la o-lungje). Vieri sasson “hlôt”, une lenghe gjermaniche che si fevelave te regjon tor la citât Hannover che e jere ancje la base pe lenghe inglese. Ducj dal gjemanic riconstrut *hlauti(z) “destin, part”, *hlauta(z) “destin, ereditât”.
La origjin di cheste peraule e reste scure no si cjatin altris leams, ma di sigûr e je une peraule che e diven de mitologjie gjermaniche, dulà che si doprave il lot – o disìn il proto-superlot- par decidi chistions impuartants anzit al jere un imprest e metodi te jurisdizion gjermaniche, alore lôr a son stâts i prins che a zuiavin al lot.

germanski praloto

Glede na priljubljenost loterije in lota, grem pogledat, skod nam ta besedica. Igra kot beseda sama je prešla v sodobne jezike, tako tudi k nam in v sosedno furlanščino ali nemščino iz italijanske »lotto«, ta pa je iz francoske predloge “lot”, to so Francozi prevzeli od Frankov, tako kot tudi ogromno drugih besed, saj so Franki za nastanjanje francoskega narodo odigrali glavno vlogo. Izvorna beseda Frankov ni izpričana, domnevamo lahko, da se je glasila *lôt, v tej obliki jo najdemo še danes v ozko sorodni nizozemščini, kjer imamo “lot”.
Kaj pa, če se spuščamo še naprej:
Različica nizozemske besede je nemška »Los«, ki se še danes uporablja tudi pri lotu, »Los« je »srečka«, pomeni pa tudi »usoda«, to pa že v letu 765, takrat se je to izgovarjalo kot »lôs« (z dolgim o-jem).
Starosaško je to v starejši obliki “hlôt”, ta germanski jezik, se je govoril nekje okoli mesta Hannover v severni Nemčiji, je pa istočasno podlaga današnje angleščine. Germanska prabeseda je morala glasiti *hlauti(z) pomenila pa je »usoda« ali *hlauta(z) “usoda, dediščina”. Izvor in povezava s sorodnimi jeziki ni pojasnjen, vemo samo, da gre za besedo iz germanske mitologije, kjer so žreb, žrebanje – neke vrste pra-loto – uporabljali germanski duhovniki in kasneje tudi sodniki, ki so s pomočjo žreba odločili sodne spore, skratko to so bili prvi igralci lota.