sreda, 22. april 2009

Une Furlane di Manzan / Furlanka z Manzana



Iztok Mlakar, un cjantautôr sloven une vore cognossût, al cjante di une furlane “Furlanka” di Manzan “Bla furlana je, z Manzana« = Al jere une Furlane di Manzan.
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat


Plui indevant:
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"


plui indevant:
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".

E je nassude une gnove grafie, a bande di Faggin, Nazzi e.., o vin ancje la grafie »Mlakar«.
Intun forum si vevin domandât ce vuelial dî dut chest par furlan, a àn cirît un dizionari, infin lu vevin ancje cjatât - propit il gno dizionari furlan sloven - che si pues tirâ-jù sore nuie-
Un al à dit che il dizionari al sedi vonde grant e al samedi une vore complet, - ce biel- però .. però ... dut chest che a vevin cirît e volût di tradusi no lu vevin cjatât tal gno dizionari.
Alore no vadial ben il gno dizionari?



Furlanka z Manzana

Iztok Mlakar, sem zasledil po naključju, opeva v neki svoji pesmi neko »Furlanko« iz Manzana:
“Bla furlana je, z Manzana«
V besedilu je tudi kar nekaj furlanskega:
"Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon".
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
O če bjel, o če bjel čiščel a Udin
od takrat vem kej biel fantat je,
amoros an frutacat
Plui indevant
Zazjala je: "No kosta nuje,
vja lej pisse sfur de kjaf!"
Plui indevant
"Dut kel keze a bom presit
dali volti spajs di blui".
V nekem forumu so se spraševali, kaj vse to pomeni, in našli kot pripomoček moj spletni furlansko slovenski slovar – je pa le komu prav prišel. Samo v mojem slovarju vsega tega niso našli, kajti Mlakar piše malo po svoje, kar je v Furlaniji dokaj običajno. Poleg že obstoječih različic imamo torej tudi Mlakarjevo pisavo.

8 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Glede na to, da Mlakar uporablja svojo pisavo in j zaradi tega prevajanje s slovarjem praktično nemogoč, vas prosim za prevod, tako da bomo lahko uživali v celoti Mlakarjevo Furlano.

Janez Erat pravi ...

O če bjel, o če bjel čiščel a Udin = O ce biel, o ce biel cistiel a Udin = O kako lep, o kako lep je grad v Vidmu.
biel fantat = biel fantat = lep, postaven fant (naša beseda fant je po vsej verjetnosti prevzeta prav iz furlanščine, čeprav nekateri trdijo drugače, da je italijanska)
amoros an frutacat = amorôs = ljubek, frutaçat = pobalin (frut pomeni otrok, -at se pa rabi slabšalno)

No kosta nuje = nol coste nuie = ne stane nič
vja lej pisse sfur de kjaf!" to mi ni jasno, pisse je lahko moški spolni organ ali od glagola pissâ scati; urinirati; mokriti ; fûr de cjâf = iz glave

"Dut kel keze a bom presit = a bon presit = za dobro ceno, poceni
dali volti spajs di blui" = s tem tudi ne morem, kaj začeti

bom pa vprašal Furlane

Janez Erat pravi ...

ce vuelial dî dut chest???

"vja lej pisse sfur de kjaf"

"Dut kel keze a bom presit dali volti spajs di blui"

Poppy pravi ...

Tudi mene zelo zanima ta prevod, Mlakarja namreč "obdelujem" v svoji diplomski nalogi in bi mi ta košček zelo prav prišel. :)

Poppy pravi ...

Naj dodam še to, da mi vaš slovar pri dešifriranju njegovih pesmi pride še kako prav! :) H krati pa spoznavam lepote še enega jezika in povezave med furlanščino, italijanščino in slovenščino, ki so mi bile do sedaj neznane. Zelo zanimivo. :)

Anonimni pravi ...

O če bjel, o če bjel čiščel a Udin : kao je lepo nebo v Udinah
biel fantat : lep fantič
vja lej pisse sfur de kjaf : odjebi od tod

Dalibor pravi ...

čhisčhel = grad, kaštel, (castello, ita)

o čhe' biel čhisčhel a Udin = o (poglejte) kako lep je grad v Vidmu (Udinah)

frut ninin = otrok, fantič; lep luškan

Anonimni pravi ...

"Dut kel keze a bom presit dali volti spajs di blui" = s tem tudi ne morem, kaj začeti

Po mojem bi s pomočjo mojega skromnega poznavanja italijanščine to zapisal:
Tali voltis pajs di plui - Qualche volta paghi di piu.

Naprej v pesmi tudi zapoje to v slovenščini ampak malo priredi zaradi boljšega vklapljanja v pesem. On torej prevede zgornji zapis tako; Tisto kar te neč ne stane te včasih narveč košta.

Andraž