pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

la nêf e je tornade, la nêf di îr e jere ideâl par fâ un pipinot di nêf.
Il pipinot – o crôt che al vebi a ce fâ cu la idee de nêf frescje pe sô nature - la storie dontri che al ven il pipinot no je sclaride.
Tal todesc o inglês o vin il Schneemann o snowman ven a stâi l’om di nêf tant che il francês
Bonhomme de neige, ancje tal ongjarês hóember (= nêf + om). Tal sloven o vin „snežak« di sneg »hó“ + -ak „tal sufìs si scuint „om“, ma a bande di chest o vin inmò „snežni mož« = sneg + »-ni« par fâ un adietîf + mož „omp“.
Interessante la peraule polache „bałwan“ che e diven di une lenghe dal soreli jevât magari si lee ae peraule iraniane »pehlivan« che e significhe »eroi« inte lenghe turche a doprin ancje la peraule iraniane tur. pehlivan »lotadôr« - il pipinot di nêf un eroi, lotadôr.

pupazzo (fr. poupette) dal lat. PUPUS »frut«, la peraule taliane di PUP + AZZO (furl. –AT). Mi pâr almancul possibil che ancje la peraule furlane „pipin“, „pipinot“ si pues spiegâ cu la peraule latine salacor cuntune influence onomatopeiche viôt p.e. pipí, ancje todesc pipí "pipì" o „pipel, piepel“ par „piçul frut“, no pal ultin il sun „i“ si dopre simpri par alc che al è piçul-dongje-familiâr alore ideâl par doprâlu pe peraule frut alore pipin une variant modificade dal latin PUPUS. De peraule latine al diven ancje todesc „Puppe“ o francês poupèe ducj i doi „pipin“.

pup..pup..pip..pip... une biele base par peraulis onomatopeichis ancje tal sloven o cjatìn alc, cuant che si fevele cuntun frut si dopre: pupati „bevi“, papati „mangjâ“.



pup..pup..pip..pip... pipinot ali snežak

sneg se je vrnil, včerajšnji je bil pravi za snežaka, skod je ta navada, ne vem, mislim pa, da ni razčiščeno, razen tega, da je povezana z na novo zapadlim snegom.
Po nemško je ”Schneemann”, angl. „snowman”, torej podobno kot francosko Bonhomme de neige, ali madžarsko hóember (= sneg + človek) torej „snežni mož“. Tudi „snežak« pomeni v bistvu isto sneg + -ak v priponi se skriva „mož“.
Zanimiv poljski snežak „bałwan“, ki je prevzet iz neke vzhodnejše predloge, verjetna je povezava z iranskim »pehlivan« s pomenom »junak«, kar so prevzeli tudi turki, ki jo rabijo za pomen »rokoborec«.

pupazzo (fr. poupette) italijanski snežak je iz latinske PUPUS »otrok«, sestavljeno iz PUP + AZZO (furl. –AT). Za furlanskega „pipin“, „pipinot“ bi lahko vzel isto latinsko besedo mogoče z vplivom posnemovalnega –i-ja, glej. furl. pipì otroško za »lulanje«, kot nemško „pipí“ ali „pipel, piepel“ za „majhni otrok“, saj se glas „i“ rabi kot prototip za MAJHEN-BLIZU. Iz omenjene latinske je tudi nemška „Puppe“ ali francosko poupèe za „punčka (igrača)“
pup pup pip pip ...lepa osnova za posnemovalne besede, recimo pupati ali papati.